Panvita, Pipistrel in Dewesoft: Primeri uspešnih prenosov lastništva
V zadnjem času je v Sloveniji ponovno v ospredju razprava o pomenu lastništva podjetij, še posebej po razvpitih prodajah živilskih podjetij, kot je Panvita. Analitiki ocenjujejo, da je Slovenija pred novim valom lastniških sprememb v gospodarstvu, kar je rezultat podjetniškega zorenja po osamosvojitvi, ko ustanovitelji podjetij dosegajo upokojitveno starost ali pa podjetja preraščajo svoje začetne okvire.
Na nedavnem Kongresu podjetnikov, ki se je zaključil v soboto v Portorožu, so razpravljali o tem, kako urediti sistem lastništva in prenosa lastništva, da bi bil optimalen za razvoj Slovenije. Pri tem so poudarili, da ni enoznačnega odgovora na vprašanje, kdo so boljši lastniki: domači ali tuji, javni ali zasebni, strateški ali skladi. Podjetja v različnih položajih iščejo različne rešitve, kar je razvidno iz primerov nekaterih uspešnih slovenskih podjetij.
Duol in iskanje zunanjega partnerja
Podjetje Duol, znano po gradnji balonskih hal, se zaradi hitre rasti in širjenja na področje letalske industrije sooča z nujo po zunanjem partnerju. Dušan Olaj iz podjetja Duol pojasnjuje: “Ta trenutek s tem znanjem in menedžmentom, ki ga imamo, ne obvladujemo več vsega sami. Da bi omogočili obvladovanje tehnologij in velikosti, bomo potrebovali še nekoga od zunaj. Finančni skladi so zanimivi, ker nam omogočajo proste roke pri tehnologiji, kjer smo vodilni.”
Pipistrel in strateški partner iz ZDA
Ivo Boscarol je za svojega izdelovalca letal Pipistrel našel strateškega partnerja v ZDA, pri čemer je poudaril, da so ključni bili pogoji za prodajo: “V prihodnjih letih ne smejo nikogar odpustiti, ne smejo zmanjšati števila zaposlenih, ugasniti podjetja, spremeniti blagovne znamke. Morajo investirati in nadaljevati vse moje programe. In tega se držijo. Po dveh letih so povečali število zaposlenih na 500, prodal sem ga z 230 ljudmi.”
Dewesoft in solastništvo zaposlenih
Zasavsko tehnološko podjetje Dewesoft je ubralo samosvojo pot, saj so vsi zaposleni tudi solastniki. Ko se upokojijo, se njihov delež prenese nazaj na podjetje. Jure Knez pojasnjuje: “Imamo že več kot sto solastnikov v podjetju v Sloveniji. To je 20-odstotni delež, ki se vsako leto povečuje. To je bistvo oziroma jedro našega uspeha.” Večinski družinski delež so prenesli na družinski holding, po zgledu korporacije Bosch pa nameravajo ustanoviti fundacijo, ko bo poslovno okolje primerno.
Podjetniki opozarjajo na davčne in administrativne ovire glede lastništva. Glede napovedanih zakonskih predlogov o zadrugah in lastništvu zaposlenih ostajajo zadržani. Slovensko gospodarstvo je torej pred izzivi in priložnostmi, ki bodo oblikovali njegovo prihodnost, pri čemer je ključnega pomena, da se najdejo ustrezne rešitve za prenos lastništva, ki bodo omogočale trajnostni razvoj in konkurenčnost na globalnem trgu.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Zajem zaslona