Od leta 2005 v Nemčiji zaprli 650 katoliških cerkva

Novembra 2022 so v nemškem mestu Kiel v okrožju Elmschenhagen zaprli cerkev svetega Križa, edino katoliško cerkev v tem okrožju. Rüdiger Kirkskothen, dolgoletni prebivalec tega dela mesta, je izrazil razočaranje nad odločitvijo, pri čemer je dejal: “Nekateri so rekli, da je Cerkev zanje umrla. Ne vera, ampak institucija.” Kljub protestom več somišljenikov, vključno z njim, zaprtje cerkve niso mogli preprečiti. Kirkskothen je celo omenil pisanje Vatikanu, a tudi to ni bilo uspešno. Cerkev svetega Križa je bila zgrajena leta 1956 za potrebe begunskih katoliških družin v pretežno protestantskem Kielu.

Primer v Kielu ni osamljen, saj je podobna usoda doletela še pet drugih katoliških cerkva v mestu, razlog pa je pomanjkanje denarja. V nekaterih primerih so se cerkvene stavbe umaknile stanovanjskim območjem, poleg tega pa obstajajo tudi številni uradni odhodi iz Cerkve.

Trend zapiranja cerkva

Trend zapiranja cerkva v Nemčiji je opazen že dalj časa. Po cerkvenih podatkih je bilo od leta 2005 zaprtih že 650 cerkva, med leti 2019 in 2023 pa je povprečno vsako leto zaprlo 28 cerkva. Še posebej prizadeta je nadškofija Hamburg, kamor sodi tudi Kiel. S pojavom zapiranja cerkva pa se soočajo tudi finančno šibkejše škofije, kot sta Aachen ali Essen. Tudi v okoljih, ki so tradicionalno katoliška, kot je na primer Augsburg, so cerkve prisiljene zapirati svoja vrata. Številke kažejo, da je bilo v primerjavi s prejšnjim obdobjem zaprtih 500 manj cerkva, od preostalih 24.000 pa jih je 22.800 zavarovanih kot kulturni spomenik, kar otežuje njihovo rušenje.

Medtem ko se katoliške cerkve soočajo s tem trendom, se zdi, da evangeličanske cerkve niso tako močno prizadete. V Nemčiji cerkvene skupnosti vsako leto zapusti več sto tisoč ljudi. Slednje je botrovalo tudi rekordnemu odhodu iz Katoliške cerkve v letu 2022, in sicer pol milijona vernikov. Zapuščene cerkve se včasih porušijo, včasih pa najdejo nove uporabnike ali pa se preuredijo v stanovanjske komplekse, domove za ostarele, galerije ali plezalne centre. Nekatere postanejo celo kavarne ali prostori za shranjevanje pepela pokojnikov v žarah, imenovani “kolumbariji”.

Katoliški teolog Matthias Sellmann z univerze v Bochumu izpostavlja nujnost zmanjšanja števila cerkva, saj je vzdrževanje ene cerkvene stavbe izjemno drago, približno 100.000 evrov na leto, medtem ko se število obiskovalcev nedeljskih maš zmanjšuje.

[Vir: Deutsche Welle]; Portal24