Nemška Levica zaradi podražitev predlaga dnevne bone za kebab
V Nemčiji, kjer je doner kebab dolgo veljal za cenovno dostopno ulično hrano, se je v zadnjih dveh letih cena te priljubljene jedi več kot podvojila, kar je privedlo do tega, da je postal simbol naraščajoče ekonomske skrbi, znane kot “donerflacija”. Ta izraz, ki ga je uporabil nemški kancler Olaf Scholz, združuje pojma inflacija in doner, in opisuje naraščajoče stroške, ki so posledica višjih plač, stroškov energije in geopolitičnih napetosti, vključno z vojno v Ukrajini.
Naraščajoče cene kebaba so pritegnile pozornost nemških politikov, zlasti tistih na levici, ki so predlagali uvedbo “donerpreisbremse”, omejitve cen, podobno tistim, ki veljajo za najemnine v določenih območjih. Stranka Die Linke je predlagala, da bi cena kebaba za odrasle ne smela presegati 4,90 evra, za mlajše iz manj premožnih okolij pa celo samo 2,90 evra. Predlagali so tudi subvencije v višini 4 milijarde evrov letno za podporo tem ukrepom, ki bi vključevale dnevne kebab bone za gospodinjstva.
Na družbenih omrežjih so se razvili živahni pogovori, obogateni z memi, ki izražajo od humorja do frustracije glede donerflacije. Nemci, ki so bili dolgo časa navajeni na to poceni jed, obujajo spomine na čase, ko je bila cena kebaba dostopnejša, kot v času kanclerstva Angele Merkel. Kancler Scholz je medtem na socialnih omrežjih pojasnil, da je rast cen delno posledica zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina po invaziji na Ukrajino, a je odklonil možnost nadzora cen, ki bi bila na prostem trgu nemogoča.
Odzivi prodajalcev
Prodajalci, kot je Deniz iz Berlina, izražajo obžalovanje, da ne morejo nadzorovati cen, ki jih poganjajo najemnine, stroški energije in hrane. Deniz, katerega cena donerja se je s 3,90 evra dvignila na 7 evrov, opisuje pritisk javnosti in občutek nemoči, ki ga doživlja zaradi situacije, ki je “popolnoma izven našega nadzora”.
Fenomen donerflacije odpira širša vprašanja o dostopnosti hrane in vplivu gospodarskih razmer na ljudi z nižjimi dohodki. Hanna Steinmüller, poslanka zavezništva 90/Zelenih, je v parlamentu izpostavila, da težave s cenami kebaba odražajo spreminjajoče se dojemanje cenovne dostopnosti in potrebo po državni intervenciji v tržno dinamiko.
Vprašanje, ki ostaja je, če si družine težko privoščijo osnovno jed, kot je kebab, kaj to pomeni za njihovo širšo ekonomsko situacijo? V Nemčiji, kjer se vsako leto zaužije 1,3 milijarde kebabov, bi kakršne koli spremembe cen ali politik lahko imele široke in dolgotrajne posledice za socialno in ekonomsko strukturo države.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay