Nemčija v krizi: Fiskalne stiske in politični spor
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, se prvič po skoraj desetih letih sooča s finančnimi težavami. Zdaj se je znašla v recesiji, saj so uradni podatki razkrili 0,3-odstotno zmanjšanje gospodarske proizvodnje v prvem četrtletju letošnjega leta. To je že drugo zaporedno četrtletje zmanjševanja bruto domačega proizvoda. Glavni vzrok za to zmanjšanje je mogoče pripisati zmanjšani potrošniški porabi, ki je posledica previsokih cen zaradi precejšnje 7,2-odstotne stopnje inflacije.
Te okoliščine povečujejo obstoječi pritisk na tri sprte stranke, ki sestavljajo koalicijsko vlado v Berlinu, in jih pozivajo k izvajanju ukrepov za zmanjševanje stroškov. Vendar se njihovi pristopi k temu problemu precej razlikujejo. Okoljevarstveni Zeleni se zavzemajo za povečanje naložb v varstvo podnebja z obdavčitvijo premožnih, kar podjetništvu naklonjeni svobodni demokrati (FDP) odločno zavračajo in se zavzemajo za deregulacijo.
Socialni demokrati, ki so v nesoglasjih, predlagajo dva ukrepa za ustvarjanje rasti. Privabljanje kvalificirane tuje delovne sile ter naložbe v nove zelene industrije. Vendar podrobnosti o tem ostajajo nejasne.
“Obeti za nemško gospodarstvo se zdijo zelo obetavni,” je dejal Scholz na četrtkovi novinarski konferenci. Izrazil je zaupanje v premagovanje izzivov, ki so pred nami.
Vendar pa vsi niso enako optimistični. Podkancler in minister za gospodarstvo Robert Habeck, predstavnik Zelenih, je v začetku tega tedna opozoril, da bi se Nemčija v prihodnjem letu lahko soočila z zmanjšanjem proračuna za do 22 milijard evrov.
“To je prvi primer po številnih letih, ko se zvezni proračun zmanjšuje, in seveda celoten sistem ni dobro pripravljen na takšne razmere,” je pripomnil Habeck.
Finančne težave in politični spori
Trenutne bitke v zvezi s strategijami za ublažitev fiskalne stiske države bodo prispevale le k zaostrovanju sporov znotraj vladajoče koalicije. Nedavna polemika v zvezi s prepovedjo ogrevanja na olje in plin v gospodinjstvih je Nemčijo pripeljala na rob vladne krize. Od leta 2014, ko je sledila svetovna finančna kriza, se Berlin ni srečal s tako težkimi odločitvami glede proračunskih rezov. Takrat sta vladajočo koalicijo sestavljala le dva politična bloka: socialdemokrati in konservativna CDU/CSU Angele Merkel.
Finančni minister Christian Lindner, ki je tudi vodja Svobodne demokratske stranke, je ta teden izdal opozorilo. Poudaril je pomen priprav na prihodnja proračunska pogajanja zaradi pričakovanih izzivov. Hkrati se je zavzel za ukrepe za spodbujanje gospodarstva z zmanjševanjem birokracije, privabljanjem naložb in kvalificirane delovne sile.
Lindner je poudaril, da bi zanemarjanje teh ukrepov lahko Nemčijo izpostavilo tveganju, da bo zaostajala za mednarodnimi konkurenti. Recesija v Nemčiji ima posledice tudi zunaj njenih meja. Vpliva na evroobmočje in širšo Evropsko unijo. Te regije so v veliki meri odvisne od nemške strojne in ekstenzivne industrije.
Lindner in njegova stranka FDP trdita, da Nemčija nima druge možnosti, kot da uvede ukrepe za zmanjšanje stroškov. Napovedal je, da bo v prihodnjih letih primanjkovalo 30 milijard evrov davčnih prihodkov. Gospodarstvo se spopada s posledicami vojne v Ukrajini. Zaradi tega so se zvišale cene energije in zmanjšale stopnje naložb. Nedavne novice o gospodarski recesiji še dodatno zmanjšujejo upanje na hitro okrevanje davčnih prihodkov.
Druga pomembna skrb je povezana z naraščajočimi obrestnimi merami, ki zmanjšujejo preostalo finančno prožnost. Nemčija je leta 2021 za svoj dolg plačala le 3,9 milijarde EUR obresti. Letos pa naj bi se predvideni izdatki povzpeli na 39,9 milijarde evrov. To pomeni osupljivo desetkratno povečanje.
Nizke obrestne mere za trajno gospodarsko okrevanje
Lindner je poudaril dolgo obdobje uživanja prednosti umetno nizkih obrestnih mer. Sedanjemu gospodarskemu in obrestnemu okolju namreč posvečamo pozornost pri obnovi trdnih javnih financ in zagotavljanju njihove dolgoročne vzdržnosti.
Od oblikovanja tristranske vlade leta 2021 je Scholzu uspelo rešiti spore glede financiranja z ustanovitvijo posebnih skladov zunaj rednega proračuna. Načrt vključuje dva glavna elementa. Prvič, gre za 200 milijard evrov vredno rezervo, namenjeno zmanjšanju stroškov za plin in energijo za posameznike in podjetja. Drugič, obstaja 60 milijard evrov vreden podnebni sklad, ki se osredotoča na doseganje okoljskih ciljev. Vendar so se ti tako imenovani proračuni v senci precej razširili, zaradi česar stranke niso pripravljene na njihovo nadaljnjo širitev. Samo lani so znašali neverjetnih 360 milijard EUR, kar predstavlja 75 odstotkov letošnjega rednega proračuna v višini 476 milijard EUR (čeprav bodo posebni skladi izplačani v več letih).
Poleg tega so posamezna ministrstva pokazala le malo pripravljenosti za zmanjšanje izdatkov. Nasprotno, v proračunu za prihodnje leto so zahtevala dodatnih 70 milijard EUR za različne posebne potrebe. Zahteve vključujejo: več sredstev za preživnino za otroke in varstvo podnebja. Prav tako sredstva za posodobitev nemških oboroženih sil, da bi izpolnili cilj Nata glede 2-odstotnih obrambnih izdatkov.
Druga ključna skrb je povezana z naraščajočimi obrestnimi merami, ki zmanjšujejo preostalo finančno prožnost. Leta 2021 je Nemčija za svoj dolg plačala le 3,9 milijarde EUR obresti. Letos pa naj bi se predvideni izdatki povzpeli na 39,9 milijarde evrov, kar pomeni osupljivo desetkratno povečanje.
Lindner je poudaril podaljšano obdobje uživanja ugodnosti umetno nizkih obrestnih mer. Pozorni smo na gospodarsko okolje in okolje obrestnih mer. Naš cilj je ponovno vzpostaviti trdne javne finance in zagotoviti dolgoročno vzdržnost.
Posebni skladi za energijo in okolje dvomljivi
Od oblikovanja tristranske vlade leta 2021 je Scholzu uspelo rešiti spore glede financiranja z ustanovitvijo posebnih skladov zunaj rednega proračuna. Načrt vključuje dva glavna elementa. Prvič, gre za rezervo v vrednosti 200 milijard EUR, namenjeno zmanjšanju stroškov za plin in energijo za posameznike in podjetja. Drugič, obstaja podnebni sklad v vrednosti 60 milijard EUR, ki se osredotoča na doseganje okoljskih ciljev. Vendar so se ti tako imenovani proračuni precej razširili, kar vzbuja dvom o pripravljenosti strank na nadaljnjo širitev. Lani so znašali 360 milijard evrov. Predstavljali so 75 odstotkov letošnjega rednega proračuna, ki znaša 476 milijard evrov. Posebni skladi se bodo izplačevali več let.
Poleg tega so posamezna ministrstva pokazala le malo pripravljenosti za zmanjšanje odhodkov. Nasprotno, v proračunu za prihodnje leto so zahtevala dodatnih 70 milijard EUR za različne posebne potrebe. Te zahteve vključujejo povečanje sredstev za podporo otrokom in varstvo podnebja. Prav tako so predvidena sredstva za posodobitev nemških oboroženih sil, da bi izpolnili cilj Nata glede 2-odstotnih obrambnih izdatkov.
Portal24 Foto: Pexels