Nekaj zdravnikov umaknilo preklic soglasja za nadurno delo
Po več tednih zdravniške stavke, ki se je začela marca, se je v Sloveniji začela pojavljati nova razsežnost te krize, saj nekateri zdravniki v velikih univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) in drugih bolnišnicah umikajo svoje preklice soglasij za nadurno delo. V UKC Ljubljana in Maribor ter Splošni bolnišnici Novo mesto je bilo zabeleženo nekaj umikov soglasij, s čimer se nakazuje morebitno premirje v dolgotrajni stavki zdravstvenega osebja.
V UKC Ljubljana je bilo do zdaj prejeto 10 umikov preklicev soglasij, kar predstavlja 2,4 odstotka vseh preklicev. V UKC Maribor pa je svoje preklice 20 zdravnikov umaknilo, s tem pa se število zdravnikov, ki preklicujejo nadurno delo, dnevno spreminja. Splošna bolnišnica Novo mesto je prav tako zabeležila pet umikov preklicev med 96 zdravniki, ki so nadurno delo preklicali.
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki jo vodi sindikat Fides, traja od 15. januarja. Med glavnimi zahtevami so ureditev plačnega sistema, določitev karierne poti in odprava plačnih nesorazmerij med zdravniki. Pogajanja z vladno stranjo do zdaj niso prinesla vidnega napredka, kar je privedlo do množičnih preklicev soglasij za nadurno delo, ki so večinoma začeli veljati v marcu.
Ministrstvo za zdravje, pod vodstvom ministrice Valentine Prevolnik Rupel, je zdravstvene ustanove zaprosilo za načrte organizacije dela, ki bodo upoštevali novo situacijo od 1. marca dalje. Ministrica naj bi se na to temo sestala z vodstvi ustanov, kar kaže na iskanje rešitev za nadaljevanje zdravstvenih storitev ob upoštevanju zmanjšane razpoložljivosti zdravstvenega osebja za nadurno delo.
Odločitev o izdaji ali zavrnitvi soglasja je diskrecijska pravica direktorja javnega zdravstvenega zavoda
Ministrstvo za zdravje je pojasnilo, da skupne podatke o številu preklicanih soglasij za nadurno delo in preklicih soglasij zdravnikov za delo v drugih ustanovah zbirajo do četrtka. Glede na vprašanja o preklicih soglasij za delo v drugih zdravstvenih ustanovah, so na ministrstvu navedli, da takšne podatke zbirajo ločeno, saj direktorji javnih zdravstvenih zavodov odločajo o izdaji ali preklicu soglasij za delo pri drugih izvajalcih na podlagi lastne presoje in zakonskih pogojev.
Po zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki določa okoliščine za izdajo ali odvzem soglasja, je odločitev direktorja diskrecijska pravica, ki jo lahko izvrši brez obrazložitve. Ministrstvo poudarja, da zoper odločitev direktorja o izdaji ali zavrnitvi soglasja ni pravnega sredstva, saj delo pri drugem delodajalcu ni pravica iz delovnega razmerja.