Nasvet št. 1 za preprečevanje napihnjenosti po jedi
Napihnjenost je neprijeten občutek polnosti ali otekline v trebuhu, ki ga povzroči kopičenje plinov v prebavnem traktu. Do tega lahko pride zaradi prehitrega prehranjevanja, požiranja zraka ali zaužitja določene hrane, ki povzroča večjo tvorbo plinov. Posledično se lahko pojavi napenjanje, riganje ali nelagodje, ki v nekaterih primerih spremlja celo bolečina.
Eden od glavnih vzrokov za napihnjenost je požiranje prekomerne količine zraka med prehranjevanjem. To se lahko zgodi, kadar ljudje jedo prehitro, govorijo med obrokom ali pijejo skozi slamico. Poleg tega lahko določena hrana in pijača prispevata k nastanku plinov v črevesju, kar vodi v občutek napihnjenosti.
Nekatera živila, ki pogosto povzročajo napihnjenost, vključujejo:
- Določene vrste sadja, kot so jabolka, breskve in hruške.
- Zelenjava iz družine križnic, kot so brokoli, cvetača in ohrovt.
- Stročnice, vključno s fižolom, grahom in lečo.
- Mlečni izdelki pri ljudeh z intoleranco za laktozo.
- Polnozrnata žita, kot so oves, rž in polnozrnata pšenica.
- Pijače z visoko fruktoznim koruznim sirupom, vključno s sadnimi sokovi in gaziranimi pijačami.
- Sladila, kot so eritritol, manitol in sorbitol, ki se pogosto nahajajo v žvečilnih gumijih in nizkokaloričnih sladkarijah.
Kako preprečiti napihnjenost?
Eden od najpreprostejših načinov za preprečevanje napihnjenosti je upočasnjeno prehranjevanje. Temeljito žvečenje hrane zmanjšuje količino zaužitega zraka in olajša prebavo, piše Health. To pomeni manjše grižljaje, večkratno žvečenje in krajše premore med obroki, na primer s srkanjem vode ali odložitvijo pribora.
Drugi koristni ukrepi vključujejo:
- Uživanje manjših, a pogostejših obrokov namesto velikih porcij.
- Izogibanje pitju gaziranih pijač in uporabi slamice.
- Preprečevanje žvečenja žvečilnega gumija, saj lahko povzroči povečano požiranje zraka.
- Redna telesna dejavnost, kot je hoja, ki pomaga spodbujati delovanje prebavnega sistema.
- Masiranje trebuha v smeri urinega kazalca, kar lahko olajša sprostitev ujete pline.
Zdravljenje napihnjenosti
Napihnjenost je v večini primerov občasna in prehodna. Kadar povzroča večje nelagodje, lahko pomaga uporaba zdravil brez recepta, kot so tablete z aktivnim ogljem ali simetikon, ki razbija zračne mehurčke v prebavnem traktu.
V primeru zaprtja je ključnega pomena zadosten vnos vlaknin in tekočine, vendar se je treba zavedati, da lahko nekatera vlakna, kot so netopne vlaknine v celih zrnih, oreščkih in semenih, pri nekaterih ljudeh povzročijo dodatno napihnjenost. V takšnih primerih so lahko boljša izbira topne vlaknine, kot je psilium.
Kdaj obiskati zdravnika?
Kljub temu, da je napihnjenost pogosto nenevarna, obstajajo primeri, ko je potreben posvet z zdravnikom. To velja, če se napihnjenost pojavlja pogosto in jo spremljajo:
- Hude bolečine v trebuhu.
- Kri v blatu ali temno, katranasto blato.
- Nehotena izguba teže.
- Kronična driska ali zaprtje.
- Poslabšanje zgage ali refluksa.
Nekatera zdravstvena stanja, kot so sindrom razdražljivega črevesja (IBS), intoleranca na laktozo, prekomerno razraščanje bakterij v tankem črevesu (SIBO) in gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD), lahko povzročijo dolgotrajno napihnjenost. V takšnih primerih lahko zdravnik priporoči ustrezno zdravljenje in prilagoditev prehrane.
Pravilne prehranjevalne navade, izogibanje določenim živilom in ustrezna telesna dejavnost lahko v večini primerov pomagajo preprečiti in omiliti napihnjenost. Kadar pa ta postane kronična ali povzroča resnejše zdravstvene težave, je pomembno poiskati strokovni nasvet.