Napredek azijskih delnic, padec dolarja po zvišanju obrestnih mer v ZDA
Azijske delnice so v četrtek dosegle napredek. Ameriški dolar se je spustil, saj vnovično zvišanje obrestnih mer v ZDA ni prineslo večjih presenečenj. Obstajajo tudi skrbi glede oblikovalcev politik v Evropi in na Japonskem ter njihovih morebitnih odločitev o obrestnih merah. Odločitve bi lahko namreč predstavljale tveganje za svetovne trge.
V četrtek so terminske pogodbe S&P 500 zrasle za 0,2 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe Nasdaq pridobile 0,5 odstotka. Pomemben prispevek k temu je bil 6,8-odstotni skok vrednosti delnic Meta Platforms. Matično podjetje Facebooka je poročalo o močnem povečanju prihodkov od oglaševanja, ki je preseglo pričakovanja Wall Streeta.
V Aziji je MSCI indeks zrasel za 1,2 odstotka. Vlagatelji so namreč gojili upanje, da se je ciklus zviševanja obrestnih mer v ZDA zaključil. Japonski Nikkei je ostal nespremenjen. Kitajski blue chips indeks (.CSI300) je dodal 0,6 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng pa je pridobil 1,5 odstotka.
Obrestne mere
Ameriška centralna banka je zvišala obrestno mero za četrt točke in pustila odprta vrata za morebitno nadaljnje zvišanje v prihodnosti, čeprav je to bilo bolj ali manj pričakovano. Na tiskovni konferenci po odločitvi je predsednik Jerome Powell ostal nezavezujoč glede morebitnega zvišanja na naslednjem sestanku v septembru. Analitiki so pri tem opozorili, da bi lahko nadaljnje upočasnjevanje inflacije in šibkejši gospodarski podatki vplivali na odločitve oblikovalcev politik.
Evropska centralna banka naj bi danes že devetič zapored zvišala obrestne mere. Počasno upadanje inflacije pritiska na oblikovalce politik, da obrestne mere obdržijo višje in za daljše obdobje. V petek sledi še en pomemben dogodek, in sicer sestanek japonske centralne banke. Tam se špekulira o novih prilagoditvah njene izjemno ohlapne denarne politike.
Po odločitvi ameriške centralne banke so trgi napovedovali, da je obdobje zaostritve monetarne politike končano, s terminskimi pogodbami, ki so nakazovale le majhno možnost (približno 20 odstotkov), da bi se septembra zgodilo novo zvišanje obrestnih mer. Prav tako so trgi napovedovali občutno znižanje obrestnih mer za 125 bazičnih točk do konca naslednjega leta.
Na Wall Streetu so se delnice po zvišanju obrestnih mer malo spremenile, zlasti tehnološki Nasdaq, ki je zaključil z rahlim padcem, predvsem zaradi upada vrednosti tehnoloških delnic.
Valute, nafta, zlato
Ameriški dolar je v Aziji še naprej izgubljal vrednost, saj se je znižal za 0,4 odstotka v primerjavi s košarico glavnih valut na 100,73. Jen je pridobil 0,5 odstotka vrednosti proti dolarju, dosegel je vrednost 139,51. Najvišja vrednost obrestnih mer v ZDA bi zmanjšala pritisk na valute nastajajočih trgov ter oblikovalcem azijskih politik omogočila več možnosti za sprostitev denarne politike.
Donosi ameriških državnih obveznic so bili večinoma stabilni, pri čemer se je donos 10-letnih zakladnih zapisov po padcu za 6 bazičnih točk čez noč ustavil pri 3,8609 odstotka. Dvoletna obrestna mera, ki je občutljiva na obrestno mero, se je malo spremenila in znaša 4,8287 odstotka, čez noč pa je padla za dodatnih 7 bazičnih točk.
Cene nafte so bile višje, pri čemer so se terminske pogodbe za nafto Brent podražile za 0,9 odstotka, na 83,69 dolarja za sod, terminske pogodbe za ameriško surovo nafto West Texas Intermediate pa so se podražile za 1 odstotek, na 79,59 dolarja za sod.
Cena zlata je pridobila 0,4 odstotka in se povzpela na 1.979,47 dolarja za unčo.