Na Pohorju načrtujejo postavitev 56 vetrnih turbin
Na Pohorju namerava Energija na veter namestiti 56 vetrnih turbin. 35 na Treh kraljih in Arehu, preostale 21 na Rogli. Če se projekt izvede, bo pogled na Pohorje spremenjen, saj se bodo turbin dvigale več kot 150 metrov nad vrhovi smrek.
Po pojasnilih družbe Energija na veter je projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v integriranem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za vetrne turbine. Presoja vplivov na okolje je bila izvedena s pomočjo podjetja ZaVita. Po navedbah virov je bilo ugotovljeno, da bo vpliv na okolje in zdravje ljudi med gradnjo, obratovanjem in razgradnjo vetrnih elektrarn sprejemljiv.
Marko Čepin z Fakultete za elektrotehniko razlaga, da bodo vetrne turbine visoke okoli 200 metrov, s stolpom, ki bo meril več kot 130 metrov, in lopaticami, ki bodo dolge okoli 70 metrov. Obseg kroga, ki ga vrteče se lopatice tvorijo, je primerljiv s približno dvema nogometnima igriščema. Nazivna zmogljivost vsake turbine bo 3,5 MW, kar je največja količina proizvedene moči. Čepin pojasnjuje, da bo v primeru močnega vetra proizvodnja dosežena nazivna zmogljivost, medtem ko bo v povprečju proizvodnja približno 20 odstotkov nazivne zmogljivosti, odvisno od moči vetra. Čepin tudi pravi, da je proizvodnja energije iz vetrne energije relativno draga, vendar pa se stroški prehoda na obnovljive vire energije preprosto ne morejo znižati.
“Za Pohorje brez elektrarn”
Podjetje Energija na veter poroča, da ni mogoče predvideti cene, po kateri bi odkupili električno energijo. V pogodbah za odkup energije so cene dogovorjene tik pred zagonom naprav. Podjetje ne razkriva vrednosti projekta, vendar bodo sredstva črpali iz različnih virov, med drugim tudi iz evropskih virov, ki podpirajo obnovljive vire energije. Projekt vetrne elektrarne Slovenska Bistrica se lahko zanese na te vire.
Pred dvema tednoma se je v Slovenski Bistrici na demonstracijah zbrala skupina približno 50 ljudi. Skupina je izrazila odločno nasprotovanje pobudi. Po mnenju skupine “Za Pohorje brez vetrnih elektrarn” bo gradnja 56 turbin povzročila nepopravljivo škodo naravnemu okolju. Gradnja bi uničila potencial območja kot turistične destinacije. Turbine naj bi se vzpenjale nad smreke in bile skoraj šestkrat višje od njihove višine. Gradnja vetrne elektrarne bo vključevala tudi posege, ki so načrtovani v oddaljenosti 100 metrov od jezera Črno jezero in gozdnega rezervata Škrabarca.
Pobuda opozarja, da bo za postavitev ene vetrne turbine treba posekati 70 krat 40 metrov gozda. Poleg tega bo treba za postavitev podzemnega kablovoda posekati gozd v dolžini 34 kilometrov. Pobuda tudi poudarja, da bo za prevoz sestavnih delov vetrnih turbin treba razširiti ceste na najmanj štiri metre, v ovinkih pa še bolj.
Predvidena postavitev 22 vetrnih elektrarn
Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar opaža nepravilnosti pri umeščanju vetrnih elektrarn. Meni, da bi moral biti projekt pod nadzorom državnega prostorskega načrta. Občina je že večkrat opozorila pristojna ministrstva.
Slovenska Bistrica je prejela 11 vlog za gradbeno dovoljenje. Investitorji so oddali vloge za postavitev 22 vetrnih elektrarn v prvi fazi projekta. Zanimivo je, da so vloge prišle od različnih investitorjev. Občina je združila izdajo gradbenih dovoljenj v enoten postopek. Vsaka od enajstih vlog za gradbeno dovoljenje, ki jih je občina prejela, vključuje dve vetrni turbini.
Pobuda je izpostavila, da bo gradnja ene vetrne turbine privedla do poseka 70 krat 40 metrov gozda. Poleg tega bo za vgradnjo podzemnega kablovoda potrebno odstraniti 34 kilometrov gozda. Pobuda poudarja tudi, da bo potrebno širiti ceste na najmanj 4 metre za prevoz sestavnih delov vetrnih turbin, v ovinkih pa še bolj.
Župan Slovenske Bistrice, Ivan Žagar, je opazil nepravilnosti pri postavitvi vetrnih elektrarn. Meni, da bi moral tako obsežen projekt biti pod nadzorom državnega prostorskega načrta, kar je občina že večkrat poudarila pristojna ministrstva.
Občina Slovenska Bistrica je prejela 11 vlog za gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta, ki vključuje postavitev 22 vetrnih elektrarn. Vse vloge so združene v enotni postopek, vsaka pa vključuje dve vetrni turbini.
Vztrajajo pri transparentnem projektu
Projekt postavitve 22 vetrnic na Pohorju se izvaja brez vodenja postopka DPN-ja, kar bi bilo po zakonodaji potrebno za tako obsežen projekt. Čeprav skupna nazivna moč prvega dela projekta znaša 77 megavatov, je skupna nazivna moč 56 vetrnic 196 megavatov, kar presega mejo za pridobitev gradbenih dovoljenj prek državnega prostorskega načrta. Župan Slovenske Bistrice meni, da se projekt namerno drobi. Kljub temu vztrajajo pri transparentnem postopku, da bi se odgovorili na številne pomisleke. Projekt pa predstavlja hud poseg v naravo, saj je del Pohorja vključen v Naturo 2000, načrtuje pa se tudi projekt Regijski park Pohorje.
Energija na veter trdi. Izgradnja celotnega vetrnega polja bi ključno prispevala k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov energije. Zagotovila bi pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije. To bi zmanjšalo odvisnost od uvoza električne energije. Izvedljivo je do leta 2027. Zaradi večjega ozaveščanja ljudi o pomenu zelene energije, pridobivanja spodbud in sredstev za razvoj turističnih središč ter pridobitve naziva zelena destinacija, so vetrne elektrarne v Evropi in svetu postale stalnica.
Vir Foto: Pexels (fotografija je simbolna)