Na Ljubljanski borzi letos več kot 50-odstotna rast prometa
[STA] – Ljubljanska borza je v minulem letu zabeležila 33-odstotno rast indeksa SBI TOP. Ob upoštevanju dividendnih izplačil je rast indeksa medtem dosegla 42 odstotkov. Celotni promet je s skoraj 506 milijoni evrov glede na 2023 zrasel za 53 odstotkov. Na borzi so z letom zelo zadovoljni.
Indeks SBI TOP je ob koncu današnjega trgovanja, ki je bilo zadnje letos, dosegel 1666,60 točke in bil tako za 33 odstotkov višje kot ob koncu zadnjega trgovalnega dneva v 2023.
Najvišjo vrednost je dosegel 16. julija, ko je dan končal pri 1693,57 točke, najnižjo pa 3. januarja, ko je bila zaključna vrednost 1249,14 točke, so ob koncu leta zapisali na Ljubljanski borzi.
Indeks SBITOP TR, ki vključuje tudi dividendna izplačila, je medtem zrasel za 42,1 odstotka in ob koncu leta zabeležil vrednost 2394,06 točke.
Celotni promet
Celotni promet na Ljubljanski borzi je letos dosegel 505,6 milijona evrov, kar je 53,1 odstotka več kot v 2023. Brez svežnjev se je promet ustavil pri 464,9 milijona evrov, kar je 58,3 odstotka več kot v predhodnem letu.
Največ prometa je bilo z delnicami, in sicer za 485,1 milijona evrov. Sledile so jim zakladne menice z 13,3 milijona evrov, obveznice s 6,7 milijona evrov in strukturirani produkti z 0,6 milijona evrov prometa. V okviru vzdrževanja likvidnosti je bilo medtem opravljenega 81,4 milijona evrov prometa z vsemi instrumenti.
V iztekajočem se letu so bile znova najprometnejše delnice Krke, s katerimi so zabeležili za 156,8 milijona evrov prometa brez svežnjev, oziroma 33,7 odstotka celotnega borznega prometa ob neupoštevanju svežnjev.
Drugo mesto je pripadlo delnici NLB, in sicer za 152 milijonov evrov, kar je predstavljalo 32,7 odstotka celotnega borznega prometa brez svežnjev. S precej zaostanka so bile tretje delnice Cinkarne Celje s 27,5 milijona evrov oziroma 5,9 odstotka celotnega borznega prometa brez svežnjev.
Vrednost celotne tržne kapitalizacije borznega trga je konec leta znašala 50,2 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot konec leta 2023. Tržna kapitalizacija lastniških instrumentov pa je znašala 12 milijard evrov, kar je 30,9 odstotka več kot konec leta 2023. Ob koncu leta je bilo v trgovanje na borznem trgu vključenih 62 instrumentov.
Nova delnica
Letos so na Ljubljanski borzi v trgovanje na borznem trgu uvrstili eno delnico, in sicer turističnega podjetja Relax, dva sklada, ki kotirata na borzi (ETF), pet novih obveznic in 25 novih zakladnih menic.
“Z letom 2024 smo lahko na borznem parketu zelo zadovoljni,” so zapisali v upravljavcu ljubljanskega borznega parketa, ki je sicer v lasti Zagrebške borze.
Ob tem so omenili, da je tednik The Economist pred dnevi objavil, da je Ljubljanska borza zabeležila najvišjo letno rast delniškega trga med razvitimi državami.
Ob tem so zapisali, da se kljub občutni rasti tečajev ljubljanski borzni trg še vedno lahko pohvali tudi s primerjalno zelo visoko dividendno donosnostjo, predvsem pa se je glede na preteklo leto bistveno okrepila tudi likvidnost oz. promet na trgu.
Spomnili so tudi, da so bile februarja na borzni trg uvrščene t. i. ljudske obveznice oz. državne obveznice za državljane, ki so na trg prinesle novih 5659 vlagateljev oz. novo odprtih trgovalnih računov.
Prvo četrtletje
Prvo četrtletje je zaznamovala tudi vzpostavitev trga trajnostnega financiranja in pogojev za uvrstitev alternativnih investicijskih skladov na Ljubljansko borzo, so še spomnili na borzi. Za profesionalne vlagatelje so organizirali dva spletna webcasta in dve investicijski konferenci, na katere so pritegnili tudi široko paleto mednarodnih investitorjev.
V sodelovanju s partnerji iz finančnega sektorja so kapitalski trg skušali približati obstoječim malim in novim potencialnim vlagateljem z rednimi četrtletnimi pregledi trgovanja ter številnimi izobraževalnimi dogodki – tako v živo kot na spletu.
V luči poskusov spodbujanja kapitalskega trga so pozdravili predlog ministrstva za finance za vpeljavo individualnih naložbenih računov, s katerimi želi država spodbuditi male vlagatelje k širši udeležbi na trgu. Na Ljubljanski borzi navedeni predlog ocenjujejo kot nujno potreben ukrep za oživitev slovenskega kapitalskega trga in ga močno podpirajo.
Hkrati je v letu 2024 prišlo tudi do sprememb v vodstvu Ljubljanske borze. S 1. septembrom je na čelo borze prišel Marko Bombač, ki je nasledil Aleša Ipavca.