Molk med Trumpom in von der Leyen bremeni trgovinske odnose ZDA in EU
Evropska unija in Združene države Amerike, dve največji svetovni gospodarstvi, se nahajata na razpotju trgovinskih pogajanj, ki bi lahko določila prihodnost čezatlantskih odnosov. V središču pozornosti pa je nenavadna tišina med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki po poročanju Euronews ni imel stika z njo, odkar se je vrnil v Belo hišo. Ta odsotnost komunikacije ustvarja napetost v času, ko obe strani skušata preprečiti trgovinsko vojno, ki bi lahko imela daljnosežne posledice.
Donald Trump je v svojem značilnem slogu izrazil prepričanje v sklenitev trgovinskega dogovora z EU. “Stoodstotno,” je dejal in dodal: “Oh, trgovinski dogovor bo 100-odstoten,” je Trump dejal med sprejemom italijanske premierke Giorgie Meloni, ki je bila prva evropska voditeljica, ki je obiskala ZDA po Trumpovi napovedi 20-odstotnih carin na uvoz iz EU. Čeprav je Trump carine začasno ustavil za 90 dni, je ta premor oblikoval kot priložnost za druge države, da se pogajajo z njim v Washingtonu. Po poročanju Euronews ostaja nejasno, ali bo ta kompromis obojestransko koristen ali bo služil predvsem ameriškim interesom.
Za EU je dogovor ključen, saj se želi izogniti bolečim carinam, ki bi lahko močno prizadele evropska gospodarstva. ZDA pa vidijo priložnost za pomiritev trgov, privabljanje vlagateljev in dosego politične zmage. Trump je poudaril: “Zelo, zelo si ga želijo skleniti in sklenili bomo trgovinski dogovor, to popolnoma pričakujem. Vendar bo to pošten dogovor.”
Italijanska premierka kot posrednica
Obisk Giorgie Meloni je bil pomemben trenutek v diplomatskih prizadevanjih za ohranitev stabilnih odnosov med ZDA in EU. Meloni, ki se je po poročanju Euronews postavila kot graditeljica mostov med obema stranema Atlantika, je izrazila optimizem: “Prepričana sem, da se lahko dogovorimo in tukaj sem, da pomagam pri tem.” Vendar je hitro poudarila omejitve svoje vloge, ko je dejala: “Ne morem poslovati v imenu Evropske unije.”
Italija, kot članica EU, je zavezana pravilom enotnega trga in carinske unije, kar pomeni, da nobena država članica ne more samostojno sklepati trgovinskih dogovorov. Edina institucija z mandatom za to je Evropska komisija, ki jo vodi Ursula von der Leyen. Ta struktura močno omejuje možnosti posameznih evropskih voditeljev, da neposredno vplivajo na Trumpove odločitve, kar dodatno poudarja pomen neposredne komunikacije med Trumpom in von der Leyen.
Evropska komisija v središču pogajanj
Evropska komisija ima izključno pristojnost za vodenje trgovinske politike EU, kar pomeni, da je Ursula von der Leyen ključna oseba za pogajanja z ZDA. Kljub temu se Trump od vrnitve na položaj ni srečal ali pogovarjal z njo, kar po poročanju Euronews povzroča vse večjo zaskrbljenost. Namesto tega pogajanja potekajo na nižjih ravneh, predvsem prek evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča, ki se je srečal z ameriškimi kolegi, vključno z ministrom za trgovino Howardom Lutnickom in trgovinskim predstavnikom Jamiesonom Greerjem.
Šefčovič je ponovil predlog EU o tarifnem dogovoru “nič za nič” za industrijske izdelke, ki ga je Trump že zavrnil. Pogovori so se dotaknili tudi tem, kot so polprevodniki, farmacevtski izdelki ter presežne zmogljivosti v jeklu in aluminiju. Vendar vir, ki je seznanjen s pogovori, za Euronews navaja, da prizadevanja ne prinašajo želenih rezultatov. Obstaja celo strah, da bi Bela hiša lahko predčasno opustila 90-dnevno okno priložnosti in uvedla carine, zlasti na farmacevtski sektor, kar bi lahko povzročilo motnje v dobavnih verigah.
Trumpov odpor do EU in digitalni izzivi
Trumpov odnos do EU je že dolgo kritičen. Blok je označil za monopolno silo, ki po njegovem mnenju izkorišča ZDA. “Mislite, da je Evropska unija (kot) zelo prijazna. Ogoljufajo nas. Tako žalostno je videti. Tako patetično,” je dejal ob napovedi carin. Uradniki v Bruslju skušajo to pripoved ovreči z opozarjanjem na uravnoteženo trgovinsko razmerje: EU ima presežek v blagu (156,6 milijarde evrov v 2023), a primanjkljaj v storitvah (108,6 milijarde evrov).
Poleg carin se zapleti pojavljajo tudi na področju digitalnih predpisov. EU je z zakonom o digitalnih storitvah (DSA) in zakonom o digitalnih trgih (DMA) uvedla stroge regulacije, ki so privedle do preiskav proti tehnološkim velikanom, kot so Meta, Google, X in Apple. Bela hiša, zlasti Trumpov svetovalec Peter Navarro, te predpise povezuje s trgovinskimi vprašanji, kar dodatno otežuje pogajanja. Po poročanju Euronews obstaja bojazen, da ZDA želijo “odstranitev celotnega digitalnega pravilnika” EU kot del trgovinskega dogovora.
Prihodnost čezatlantskih odnosov
Odsotnost neposredne komunikacije med Trumpom in von der Leyen ustvarja vakuum, ki otežuje reševanje teh kompleksnih vprašanj. Von der Leyen se kljub temu še naprej zavzema za prijateljstvo z ZDA, a je zaostrila ton: “Evropa je še vedno mirovni projekt. Nimamo bratov ali oligarhov, ki bi postavljali pravila. Ne napadamo naših sosedov in jih ne kaznujemo,” je dejala za časnik Zeit.
Medtem Trump vztraja, da se mu ne mudi. “Nikamor se nam ne mudi,” je dejal ob obisku Giorgie Meloni, kar je v nasprotju z njegovim prejšnjim optimizmom. Ko so ga vprašali o srečanju z von der Leyen, je odgovoril izmuzljivo, brez omembe njenega imena, in poudaril, da carine “nas delajo bogate.”
Portal24; Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger