Evropa pred izzivom: Kako reciklirati plenice, steklo in cigaretne ogorke?
Evropa se sooča z naraščajočim problemom odpadkov, saj občine v EU po podatkih iz leta 2023 zbirajo približno pol tone odpadkov na prebivalca, od katerih se reciklira le okoli 48 odstotkov. Nova pravila EU zahtevajo, da se do konca leta 2025 reciklira ali pripravi za ponovno uporabo 55 odstotkov komunalnih odpadkov in 65 odstotkov odpadne embalaže.
Euronews navaja, da se evropske države trudijo doseči te cilje, pri čemer bodo po ocenah dve tretjini držav članic zgrešile vsaj enega od ciljev, deset držav, vključno z Grčijo, Madžarsko in Poljsko, pa tvega, da ne bo doseglo obeh. Medtem znanstveniki in startupi po Evropi intenzivno iščejo rešitve za recikliranje petih problematičnih izdelkov: stekla za pametne telefone, neodimovih magnetov, živilskih odpadkov, plenic in cigaretnih ogorkov.
Laserji za recikliranje stekla pametnih telefonov
Steklena embalaža, kot so steklenice in kozarci, dosega visoko stopnjo recikliranja v Evropi, saj se vsako leto reciklira približno 75 odstotkov tovrstnih odpadkov, ki se večinoma stopijo in predelajo v novo embalažo. Vendar pa je recikliranje stekla iz pametnih telefonov, LCD-zaslonov in rentgenskih cevi veliko bolj zapleteno. Steklo v zaslonih pametnih telefonov je pogosto kemično ojačano, da je odporno na praske in razpoke, kar otežuje taljenje v običajnih pečeh. »Za spremembo temperature [v pečeh] na samo nekaj stopinj je potrebno veliko časa,« pravi Juan Pou z Univerze v Vigu v Španiji.
Raziskovalci v projektu Everglass, ki ga financira EU, razvijajo prototip stroja, ki uporablja laser za taljenje stekla. Laser omogoča hitro prilagajanje temperature, potrebne za taljenje različnih vrst stekla, in bi lahko steklo celo preoblikoval v nove izdelke. Juan Pou dodaja, da upajo, da bo stroj omogočil tudi recikliranje medicinskega stekla, kot so viale za cepiva proti COVID-19. »Kakovost samega stekla je zelo dobra,« pravi. »Prizadevamo si, da bi to steklo ponovno uporabili za druge tehnične namene.«
Magneti iz vetrnih turbin: Reševanje kritičnih surovin
Neodimovi magneti, ki se uporabljajo v vetrnih turbinah, električnih avtomobilih in e-skuterjih, so ključni za evropsko industrijo, a njihovo recikliranje ostaja nerešen izziv. Ti magneti so izdelani iz kritičnih surovin, ki prihajajo iz geopolitično tveganih območij, zato je njihovo recikliranje strateškega pomena. Vendar, kot poroča Euronews, trenutno ni delujočega industrijskega postopka za recikliranje teh magnetov. »Zaradi moči tega tipa magneta potrebuje posebno pozornost in opremo,« pravi Lorenzo Berzi z Univerze v Firencah, ki sodeluje v projektu Harmony, financiranem s strani EU.
Projekt Harmony si prizadeva izboljšati celoten proces recikliranja neodimovih magnetov – od zbiranja in razstavljanja do predelave kovin in izdelave novih magnetov. Berzi poudarja, da bo povpraševanje po teh materialih v prihodnosti naraščalo, kar pomeni, da bo recikliranje postalo nujno. »V prihodnosti bi bilo veliko povpraševanje po tem materialu, kar pomeni, da ga bo nekdo recikliral,« pravi.
Od živilskih odpadkov do biognojil
Evropa letno ustvari več kot 59 milijonov ton živilskih odpadkov, kar znaša približno 132 kg na prebivalca. Posebej problematični so odpadki iz hotelov, restavracij in gostinskih storitev (HORECA), saj se 99 odstotkov teh odpadkov odloži na odlagališča, poroča Euronews. »Ocenjuje se, da se 99 odstotkov HORECA odpadkov odloži na odlagališča,« pravi Bruno Iñarra, raziskovalec trajnostne prehrane v raziskovalnem centru AZTI v Španiji. Čeprav se nekateri odpadki kompostirajo, kompost pogosto nima dovolj hranil za kmetijsko uporabo.
Projekt LANDFEED, ki ga financira EU, razvija metode za predelavo živilskih odpadkov v biognojila, primerna za kmetijstvo. Izziv je v tem, da je vsaka serija živilskih odpadkov drugačna, tehnologije za njihovo obdelavo pa so še v zgodnji fazi. Raziskovalci uporabljajo fermentacijo v trdnem stanju, pri kateri mikroorganizmi proizvajajo encime in bioaktivne spojine, ki spodbujajo rast rastlin.
Plenice: Ekološki izziv z obetavnimi rešitvami
Plenice za enkratno uporabo so nepogrešljive za starše, a predstavljajo velik okoljski problem. Vsako leto se zavrže približno 46 milijard plenic, ki potrebujejo od 150 do 500 let, da se razgradijo. Glavna ovira pri recikliranju so super-vpojni polimeri, ki tvorijo gel, ko so mokri, kar otežuje njihovo obdelavo. »To je v resnici stvar poslovnega primera, saj čistejši ko so predelani materiali, višja je cena,« pravi Edwin Verhoef iz Diaper Recycling Europe.
Na Nizozemskem je podjetje Diaper Recycling Europe vzpostavilo pilotni obrat za recikliranje plenic. Postopek vključuje deaktivacijo polimerov, ločevanje materialov in dekontaminacijo. Obrat je že dokazal, da lahko loči vse materiale plenic, naslednja faza pa bo avtomatizacija in povečanje obsega. Euronews piše, da takšni projekti kažejo pot do bolj trajnostnega ravnanja s plenicami, kar bi lahko bistveno zmanjšalo količino odpadkov, ki končajo v sežigalnicah.
Cigaretni ogorki: Od strupenih odpadkov do novih izdelkov
Cigaretni ogorki so eden najpogostejših virov onesnaženja v Evropi, saj vsebujejo več kot 7000 strupenih kemikalij, ki škodujejo okolju. Njihovo recikliranje otežuje težavno zbiranje, saj so majhni, razpršeni in jih je težko ločiti od drugih odpadkov. Vendar evropski startupi, kot je italijanski Re-Cig, razvijajo inovativne rešitve. Re-Cig je v Italiji namestil več kot 4500 zabojnikov za cigaretne ogorke, ki jih nato predelajo v plastični polimer, celulozni acetat, za uporabo v 3D tiskalnikih.
»Zamisel se je izkazala za priljubljeno. Danes Re-Cig sodeluje z več kot 350 podjetji in 80 javnimi upravami,« pravi Marco Fimognari, ustanovitelj in izvršni direktor Re-Cig. Euronews navaja, da takšni projekti ne le zmanjšujejo onesnaženje, ampak tudi spodbujajo krožno gospodarstvo z ustvarjanjem novih izdelkov iz odpadkov. S širjenjem tovrstnih iniciativ bi Evropa lahko bistveno zmanjšala okoljski odtis cigaretnih ogorkov.
Evropa se pri doseganju ciljev recikliranja sooča z velikimi izzivi, a inovacije, kot so lasersko taljenje stekla, recikliranje neodimovih magnetov, predelava živilskih odpadkov v biognojila, recikliranje plenic in predelava cigaretnih ogorkov, kažejo pot naprej. Projekti, kot so Everglass, Harmony, LANDFEED in pobude startupov, kot sta Diaper Recycling Europe in Re-Cig, dokazujejo, da je mogoče najti rešitve tudi za najtežje reciklirane izdelke. Z nadaljnjimi naložbami v raziskave in infrastrukturo lahko Evropa poveča delež recikliranih odpadkov in zgradi bolj trajnostno prihodnost.