Ministrstvo pojasnjuje podaljšanje dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti
Ministrstvo za zdravje je v predlogu novega pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah napovedalo več sprememb. Med pomembnimi spremembami je podaljšanje dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti “zelo hitro” s 14 na 30 dni. Prav tako so predlagane nove dopustne čakalne dobe za določene medicinske posege.
Iz Ministrstva navajajo več razlogov za podaljšanje čakalnih dob. “V preteklem obdobju se je delež izdanih napotnic s stopnjo nujnosti ‘zelo hitro’ najbolj povečal na račun zmanjšanja deleža izdanih napotnic s stopnjo ‘redno’,” so zapisali. Dodatno so pojasnili, da pri izvajalcih, ki ne beležijo nedopustno čakajočih pri stopnjah nujnosti “hitro” in “redno”, opažajo problematično stanje pri stopnji nujnosti “zelo hitro”.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da je osnovni cilj novega pravilnika izboljšati naročanje in dostopnost zdravstvenih storitev, povečati preglednost čakalnih seznamov in zagotoviti, da pacienti, ki čakajo najdlje, dobijo prednost. “Naš namen je urediti sistem na način, da tisti, ki čakajo najdlje, pridejo prvi na vrsto,” je dejala ministrica na sestanku z vodstvi bolnišnic.
Pravilnik predvideva tudi posodobitev in digitalizacijo postopkov naročanja. Vključena bo obvezna uporaba enotnega komunikacijskega kanala v sistemu eZdravje, kar naj bi olajšalo in pospešilo procese naročanja in upravljanja čakalnih seznamov.
Ostale spremembe in predlogi
V pravilniku so predlagane tudi specifične čakalne dobe za različne nivoje nujnosti in vrste posegov. Na primer, za izdelavo protetičnih nadomestkov po sanaciji zobovja je predlagana čakalna doba 180 dni, za ortopedske operacije in operacije krčnih žil pa 360 dni po uvrstitvi na seznam. Za prvi pregled na področju revmatologije pri stopnji nujnosti “redno” je prav tako predlagana čakalna doba 360 dni.
Pravilnik uvaja postopek za situacije, ko pooblaščena oseba za čakalni seznam ugotovi, da čakalna doba pri določenem izvajalcu presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. V takih primerih se pacientu predlaga izvedba zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu, ki ima dopustno čakalno dobo. Če pacient zavrne predlaganega izvajalca, se kljub temu uvrsti na čakalni seznam pri izbranem izvajalcu. Če v Sloveniji ni izvajalca z dopustno čakalno dobo, pacient prejme informacije o nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Omejitve in fleksibilnost
Dodatno pravilnik določa, da omejitve glede najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo za pacienta, ki želi storitev pri določenem zdravstvenem delavcu ali ima nadomestni termin. Spremembe prav tako zajemajo način uvrstitve na čakalni seznam, kjer se vsi, ki uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uvrščajo na seznam obvezno, tisti brez obveznega zavarovanja pa na ločenem seznamu.
Pacient se mora na čakalni seznam uvrstiti najkasneje v petih dneh po prejemu napotnice, ali v dveh dneh, če je bila napotnica triažirana. “Novost je, da se pacienti, ki se naročijo preko sistema eNaročanja, uvrstijo na seznam takoj, kar pa ne omejuje izvajalca, da lahko izvede triažo tudi za tako naročene paciente,” je pojasnilo ministrstvo.
Pravilnik prinaša več fleksibilnosti za paciente pri odpovedi terminov. Pacient ima možnost odpovedati termin hitro ali redno enkrat, do deset dni pred načrtovano izvedbo storitve. V izjemnih primerih, kot so nenadna bolezen ali smrt družinskega člana, je možna tudi poznejša odpoved.
Novi pravilnik uvaja tudi definicije relativne čakalne dobe in nedopustno čakajočih oseb, poleg tega pa določa strožje standarde za objavo informacij o zdravstvenih delavcih in njihovih delovnih časih ter načinih naročanja.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Vlada RS X