Ministrstvo bo preučilo predlog glede dopolnitve zakona o ustavnih sodnikih

Ministrstvo za pravosodje je napovedalo, da bo preučilo predlog, ki ga je podala večina ustavnih sodnikov, in sicer za dopolnitev zakonodaje, ki bi podrobneje urejala postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnih sodnikov. Spremembe bi se nanašale na zakon, ki opredeljuje delovanje ustavnega sodišča, najvišjega državnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

“Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno, in ne samo izhajajoč iz vidikov (le enega) konkretnega primera,” so izjavili na ministrstvu. Dodali so, da bo treba najprej sprejeti odločitev glede zakonskih podlag, ki so potrebne za takšne spremembe.

Predlog ustavnih sodnikov izhaja iz stališča, da bi bilo treba zadevo urejati znotraj zakona o ustavnem sodišču, in ne v okviru kakšnega drugega zakona. Vendar pa na ministrstvu opozarjajo, da bi lahko drugi organi, kot je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), imeli drugačno mnenje. Mogoče bi bilo, da bi se to vprašanje na sistemski ravni uredilo v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Trije ustavni sodniki odklonili “skupno” izjavo glede Jakliča

Prišlo je do intenzivnega notranjega nesoglasja na Ustavnem sodišču. Trije ustavni sodniki, Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič, so namreč javno izrazili nestrinjanje z izjavo petih njihovih kolegov, ki so brez prisotnosti Jakliča in brez njihovega predhodnega vpogleda razpravljali o spornih vprašanjih, ki se tičejo opravljanja poklicnih in pridobitnih dejavnosti sodnikov.

V izjavi, ki so jo trije sodniki poslali medijem, so poudarili, da objavljena izjava večine sodnikov ne odraža njihovih stališč, izraženih na kolegiju. Očitajo, da je bilo v izjavo vključeno moralno etiketiranje in poseg v sodnikovo neodvisnost, kar predstavlja kršitev veljavnega zakona in ustave, ter ogroža legitimnost in neodvisnost Ustavnega sodišča… več tukaj.

Je Klakočar Zupančič Jakliča obtožila prehitro, bo odstopila sama?

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je v izjavi za Planet TV povedal, da mu zakon o ustavnem sodišču omogoča opravljanje dejavnosti, ki jih je izvajal kot samostojni podjetnik. Po zakonu ustavnim sodnikom sicer ni dovoljeno opravljati pridobitne dejavnosti, vendar Jaklič trdi, da je zakonodaja specifična in izrecno dovoljuje opravljanje določenih vrst dela brez predhodnega soglasja predsednika ustavnega sodišča.

“Zakon o ustavnem sodišču je jasen in izrecen. Ustavni sodnik ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Ta določba je v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih,” je pojasnil Jaklič… več tukaj.

KPK bo opravila predhodni preizkus glede dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je napovedala, da bo opravila predhodni preizkus glede dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil razkrit kot popoldanski samostojni podjetnik med opravljanjem svoje funkcije. Jaklič je dejavnost opisal kot raziskovalno delo, kar je zbudilo vprašanja glede morebitne nezdružljivosti funkcij.

Po prejemu prijave prejšnji teden, bo KPK preverila navedbe iz prijave z vidika svojih pristojnosti, so sporočili za Slovensko tiskovno agencijo. KPK je dodala, da se sicer ne ukvarja neposredno z vprašanji nezdružljivosti funkcij sodnikov, saj za to veljajo določbe drugih zakonov, kot so ustava in zakoni o ustavnem sodišču in sodniški službi… več tukaj.

[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Sodišče v Ljubljani [Foto: Portal24/Edvard Kadič]