Ljubljanica še vedno ni primerna za kopanje, a načrti za kopališče na Špici ostajajo
Kljub prizadevanjem Mestne občine Ljubljana za vzpostavitev kopališča na Špici, rezultati mikrobioloških analiz kažejo, da kakovost vode v Ljubljanici še vedno ne izpolnjuje kriterijev za pridobitev statusa kopalne vode. Čeprav je kemijsko stanje reke po ocenah Agencije RS za okolje (Arso) dobro, so mikrobiološki parametri pokazali preseganja, ki onemogočajo varno kopanje.
Po podatkih Arsa je Ljubljanica po celotnem toku kemijsko v dobrem stanju, razen ko se analizira ribe, kjer je stanje ocenjeno kot slabo. “Na podlagi analize rib je slabo kemijsko stanje ocenjeno za vse površinske vode v Sloveniji, zaradi preseganja živega srebra in bromiranih difeniletrov,” pojasnjujejo na agenciji. Takšna situacija je značilna za vse evropske države, saj so mejne vrednosti nevarnih snovi v ribah strožje od tistih za prehrano, s ciljem zaščititi najmanjše vodne organizme.
Ocene ekološkega stanja Ljubljanice se razlikujejo po posameznih odsekih. Med povirnim delom in Črno vasjo je stanje slabo, v mestnem delu zmerno, med Mostami in Podgradom v Zalogu ter na območju Gruberjevega prekopa pa je stanje dobro. Na slabo ekološko stanje vplivajo prekomerne hidromorfološke spremembe, kot so odvzemi vode, zajezitve, jezovi, pregrade in druge regulacije.
Mikrobiološki parametri in vplivi poplav
Analize po lanskih avgustovskih poplavah so pokazale prisotnost organskih spojin, ki nakazujejo onesnaženje s komunalno vodo, ter kofein, sredstva za osebno nego in industrijske kemikalije. Monitoring Mestne občine Ljubljana je sicer pokazal dobro kemijsko stanje, vendar so meritve mikrobiološke kakovosti vode razkrile prisotnost bakterij eschericha coli in enterokok, ki sta indikatorja fekalnega onesnaženja.
Lanski rezultati meritev so pokazali preseganja mikrobioloških parametrov na območju Špice pod kavarno Astoria, pri gostilni Livada in pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi. Boljšo mikrobiološko sliko so pokazali vzorci ob Vodovodnem mostu, kjer je bila ustrezna približno polovica vzorcev, ter na območju Gameljščice pred izlivom v Savo, kjer so bili ustrezni le štirje vzorci.
Kljub temu Mestna občina Ljubljana vztraja pri načrtih za kopališče na Špici. Kot poudarjajo, so izvedli že več ukrepov za izboljšanje kakovosti vode, med katerimi največji doprinos pripisujejo izgradnji manjkajoče kanalizacije. Razmere naj bi še izboljšala dogradnja kanalizacije na širšem območju južnega dela Ljubljane ter izgradnja kanalizacije v občini Log-Dragomer.
Postopek pridobitve statusa kopalne vode
Za pridobitev statusa kopalne vode je potrebno večletno spremljanje mikrobioloških parametrov, ki ne smejo presegati mejnih vrednosti, skladno z uredbo o upravljanju kopalnih voda. Končna razglasitev je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire na predlog lokalne skupnosti.
Ljubljanica je tudi poleti prijetno sveža, saj najvišje izmerjene temperature reke lani niso dosegle 18 stopinj Celzija, v preteklih letih pa je bila najvišja temperatura 19,7 stopinje Celzija.
Kljub trenutnim izzivom in neustrezni mikrobiološki kakovosti vode, Mestna občina Ljubljana ostaja zavezana k izboljšanju stanja Ljubljanice in uresničitvi načrtov za kopališče na Špici, kjer so se prebivalci pred desetletji že lahko kopali.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Pixabay