Lanske naravne nesreče zavarovalnice stale 335 milijonov evrov
Zavarovalnice so v letu 2023 za škode, povzročene zaradi naravnih nesreč, skupno izplačale 335 milijonov evrov odškodnin. Od tega je kar 150 milijonov evrov bilo namenjenih za škodo, povzročeno v avgustovskih poplavah, kar predstavlja najvišji znesek izplačan za posamezen dogodek v Sloveniji doslej.
Pred tem so bile najvišje odškodnine izplačane za neurje s točo, ki je divjalo nad Slovenijo 15. in 16. avgusta 2008, ko je skupni znesek znašal 85 milijonov evrov. Kljub rekordnim izplačilom so bile avgusta 2023 opažene številne nezadovoljstva zavarovancev glede višine izplačanih odškodnin. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) v svojem poročilu pojasnjuje, da razlogi za nezadovoljstvo tičijo v veliki zavarovalni vrzeli, ki se kaže v nezavarovanosti in prenizkih zavarovalnih vsotah za primere poplav.
Ekstremne naravne nesreče povzročajo visoko škodo
Agencija poudarja, da lanski dogodek ni bil tipičen primer poplav, saj se je stanje poslabšalo zelo hitro, kar je onemogočilo izvedbo nekaterih preventivnih ukrepov, kot so umik avtomobilov ali premičnin iz nižje ležečih prostorov. Po dogodku je AZN preko svoje spletne strani in drugih kanalov obveščala zavarovance o postopkih prijave škod, oktobra pa je izdala brošuro za potrošnike s pojasnili o zavarovanju doma in napotki za ravnanje v primeru naravne nesreče. Na začetku letošnjega leta je z ekonomsko študijo ocenila zavarovalno vrzel na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami.
Velika zavarovalna vrzel pri poplavah in potresih
Študija AZN, ki temelji na podatkih slovenskih zavarovalnic in državnega statističnega urada, ocenjuje, da se zavarovalna vrzel v Sloveniji giblje okoli 70 odstotkov pri poplavah in okoli 80 odstotkov pri potresih. Pozitivno je dejstvo, da se delež gospodinjstev, ki svoje nepremičnine nimajo zavarovane, zmanjšuje. Ta delež je leta 2015 znašal nekaj več kot 25 odstotkov, leta 2018 približno 22 odstotkov, leta 2022 pa nekaj manj kot 20 odstotkov.
Iskanje rešitev za zmanjšanje zavarovalne vrzeli
Agencija je začela pregledovati splošne pogoje domskih zavarovanj glede na preglednost, razčlenjenost in razumljivost ter preverjati, ali so zavarovalnice po poplavah avgusta lani pregledale svoje produkte, ki krijejo škodo zaradi vremenskih ujm. Trenutno AZN opravlja tudi razgovore z vsemi slovenskimi zavarovalnicami, ki ponujajo zavarovanja za nevarnosti naravnih nesreč, in išče najboljše rešitve za zmanjšanje zavarovalne vrzeli v Sloveniji.
Ozaveščanje in subvencioniranje kot možni rešitvi
AZN poudarja, da se države na različne načine lotevajo problematike naraščajočih škod zaradi naravnih nesreč. Za Slovenijo je treba najti najprimernejšo rešitev, ki bi lahko vključevala večje ozaveščanje javnosti in morda vzpostavitev portala, kjer bi prebivalci lahko hitro in enostavno dostopali do informacij o tveganjih za njihove nepremičnine. Ena izmed možnih rešitev je tudi subvencioniranje premije za domska zavarovanja za najranljivejše skupine prebivalstva ali upoštevanje premije kot davčne olajšave. V nekaterih državah so tovrstna zavarovanja obvezna, drugod pa država sodeluje na zavarovalniškem trgu preko svojih zavarovalnic ali pozavarovalnic.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: MNZ X