Francoski kmetje EU pozivajo k pomoči zaradi slabe letine žita

Francoski pridelovalci pšenice so zaradi slabe letine, ki jo povzroča vztrajno deževje, pozvali Evropsko unijo k sprostitvi kriznega financiranja iz t.i. kmetijske rezerve ter povečanju državne pomoči za sektor. Philippe Heusele, generalni sekretar Generalnega združenja proizvajalcev pšenice v Franciji (AGPB), je za Euractiv dejal: “Bližje smo žetvi, večje je razočaranje. To je verjetno najslabše leto za mehko pšenico po letu 2016.”

Od lanske jeseni obilno deževje povzroča velike težave pridelovalcem žit v zahodni Evropi, zlasti pridelovalcem pšenice. Zaradi tega so se zmanjšale površine, posejane s pšenico, in zmanjšal se je tudi pridelek. Francoski minister za kmetijstvo Marc Fesneau je ob obisku kmetije v osrednji Franciji napovedal “izjemne ukrepe za podporo denarnega toka”, ki bi se lahko mobilizirali na nacionalni in evropski ravni, ter “ukrepanje bank in zavarovalnic”. Kljub temu pa še ni bila sprejeta nobena odločitev glede začetka pogovorov z Brusljem za mobilizacijo kmetijske rezerve EU, prej znane kot krizne rezerve.

Poziv k sprostitvi sredstev iz kmetijske rezerve

AGPB je pozval francosko vlado, naj zaprosi za sprostitev sredstev iz kmetijske rezerve, ki je del skupne kmetijske politike (SKP) in je vredna 450 milijonov evrov letno. Ta mehanizem zagotavlja finančno podporo kmetom v težavah in je bil prvič sprožen leta 2023 zaradi agresije Rusije na Ukrajino, da bi vzhodnoevropskim državam pomagal pri obvladovanju povečanega uvoza žit in oljnic.

Letos naj bi Francija pridelala 62 ton mehke pšenice na hektar, kar predstavlja 15-17-odstotni padec v primerjavi z letom 2023, je dejal Philippe Heusele. Mednarodni svet za žita (IGC) je v najnovejšem tržnem poročilu napovedal, da bo proizvodnja pšenice v EU dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih in znašala 128,7 milijona ton.

V vzhodni Evropi so razmere nekoliko ugodnejše. V Romuniji, ki je ena večjih proizvajalk mehke pšenice, naj bi bil pridelek po podatkih službe za spremljanje pridelkov EU (MARS) boljši kot lani – 4,65 tone na hektar v primerjavi s 4,55 v letu 2023. Kljub temu pa so ozimne posevke močno prizadete zaradi vztrajnih padavin skozi celotno rastno dobo. Ječmen je bil najhuje prizadet, pri čemer francosko ministrstvo za kmetijstvo napoveduje 17-odstotni upad v primerjavi z lanskim letom. V Nemčiji, drugi največji proizvajalki v Evropi za Francijo, naj bi pridelek ozimnega ječmena padel za 6 odstotkov.

Sprostitev subvencij

Na zadnjem Svetu za kmetijstvo in ribištvo so ministri izjavili, da želijo okrepiti kmetijski rezervat. Prav tako so pozvali k povečanju pomoči de minimis (subvencij, ki jih lahko države članice EU podelijo, ne da bi o tem obvestile Komisijo) na 50.000 evrov na kmetijo v treh letih. Trenutna meja za kmetijski sektor je 20.000 evrov oziroma 25.000 evrov, če obstaja centraliziran register subvencij. Francoski proizvajalci, zlasti AGPB, podpirajo to zahtevo.

Komisija trenutno razmišlja o dvigu zgornje meje na 37.000 evrov na kmetijo, da bi upoštevala inflacijo. Francosko ministrstvo za kmetijstvo bo predvidoma pojasnilo, ali bo sprožilo evropsko in državno pomoč, ko bo sredi avgusta popisalo žetev žita.

[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Pexels