Lagarde: Carine bi lahko inflacijo v evrskem območju dvignile za pol odstotne točke
Trgovinska negotovost predstavlja resno grožnjo gospodarski stabilnosti evrskega območja, je v četrtek v Evropskem parlamentu opozorila predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Naraščajoče trgovinske napetosti, zlasti zaradi spreminjajoče se politike Združenih držav, bi lahko po njenih besedah dvignile inflacijo za 0,5 odstotne točke, hkrati pa negativno vplivale na gospodarsko rast. Lagarde je poudarila, da bi takšni pritiski zapletli prizadevanja ECB za ohranjanje cenovne stabilnosti in otežili denarno politiko.
“Trgovinska trenja škodijo svetovni rasti in blaginji,” je dejala in izpostavila, da bi povračilne carine in motnje v dobavnih verigah prinesle višje stroške za evropska podjetja in potrošnike, piše Euronews. Povečana negotovost bi po njenem mnenju lahko zmotila še krhko okrevanje evrskega območja, ki je sicer leta 2024 pokazalo znake izboljšanja.
Kako bodo trgovinske carine ZDA vplivale na evroobmočje?
Lagardova je izrazila zaskrbljenost zaradi nove administracije Donalda Trumpa v Washingtonu, ki nakazuje drugačen pristop k svetovni trgovini. “Svet ne čaka na nas,” je poudarila in dodala, da bi povečana trgovinska trenja lahko povzročila resne motnje v dobavnih verigah ter zvišala proizvodne stroške. Eno največjih tveganj vidi v možnosti uvedbe višjih carin ZDA na evropski izvoz.
Analiza ECB kaže, da bi 25-odstotne carine na evropsko blago zmanjšale rast bruto domačega proizvoda (BDP) v evrskem območju za 0,3 odstotne točke že v prvem letu. Če bi Evropska unija odgovorila s povračilnimi carinami, bi se ta negativni učinek lahko povečal na 0,5 odstotne točke. “Breme vpliva na gospodarsko rast bi se koncentriralo okoli prvega leta po zvišanju carin, nato bi se sčasoma zmanjšalo, a pustilo trajen negativen učinek na raven proizvodnje,” je pojasnila Lagardova.
Poleg tega bi carine prispevale k višji inflaciji. “Povračilni ukrepi EU in šibkejši evro, ki bi izhajal iz zmanjšanega povpraševanja ZDA po evropskih izdelkih, bi lahko dvignili inflacijo za približno pol odstotne točke,” je opozorila.
Ali je okrevanje evroobmočja ogroženo?
Gospodarstvo evrskega območja je leta 2024 zraslo za 0,9 odstotka, kar je skoraj dvakrat več kot 0,4 odstotka v letu 2023. Kljub temu je Lagardova izpostavila, da se je rast v zadnjih mesecih lanskega leta upočasnila, podoben trend pa se nadaljuje tudi v prvem četrtletju leta 2025. “Proizvodnja se še vedno krči, čeprav se anketni kazalniki izboljšujejo,” je dejala in dodala, da visoka negotovost, tako domača kot globalna, zavira naložbe, medtem ko izzivi konkurenčnosti otežujejo izvoz.
ECB kljub temu pričakuje, da se bo gospodarska rast nadaljevala, čeprav zmerno. Napovedi kažejo, da bo BDP leta 2025 zrasel za 0,9 odstotka, leta 2026 za 1,2 odstotka in leta 2027 za 1,3 odstotka. Vendar Lagardova opozarja, da so te projekcije izpostavljene precejšnji negotovosti, zlasti zaradi nestabilnega trgovinskega okolja.
Inflacija v evrskem območju se je februarja znižala na 2,3 odstotka z januarskih 2,5 odstotka, osnovna inflacija pa na 2,6 odstotka. ECB pričakuje, da bo povprečna inflacija leta 2025 znašala 2,3 odstotka, preden se bo leta 2027 ustalila na ciljni ravni 2 odstotka. Ključni dejavnik za to je umiritev rasti plač, ki se je po pandemijskem skoku inflacije začela upočasnjevati. Vendar Lagardova svari, da morebitni trgovinski šoki še naprej ogrožajo te obete.
Obrestna mera ECB: Prihaja popuščanje?
ECB je marca 2025 znižala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, s čimer je obrestna mera mejnega depozita padla na 2,50 odstotka, kar je manj od najvišje vrednosti 4,00 odstotka v letu 2024. “Naša denarna politika je smiselno manj restriktivna,” je pojasnila Lagardova in dodala, da cenejše zadolževanje spodbuja posojilno aktivnost podjetij in gospodinjstev.
Kljub temu je poudarila, da ECB ne bo hitela z nadaljnjimi znižanji. “V trenutnih razmerah naraščajoče negotovosti bomo sledili pristopu, ki je odvisen od podatkov in prilagojen posameznim sestankom,” je dejala.
Lagarde meni, da bi moral biti odgovor na trenutne trgovinske izzive večje trgovinsko povezovanje, tako z globalnimi partnerji kot znotraj EU. Enotni trg je označila za ključno orodje za krepitev gospodarske odpornosti Evrope, saj je po njenih ocenah dolgoročno prispeval med 12 in 22 odstotka k BDP EU. “Raven trgovine med državami članicami se je od njegove ustanovitve podvojila,” je dejala in poudarila, da je poglobljen enotni trg bistven za zmanjšanje ovir in zagotavljanje konkurenčnosti evropskih podjetij.
Portal24; Foto: Wikimedia/Brinacor