KPK opozarja: 98 odstotkov lobiranja opravijo neregistrirani lobisti
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v svojem letnem poročilu za leto 2023 izrazila resne pomisleke glede trenutne regulacije lobiranja v Sloveniji. Poročilo razkriva, da kar 98 odstotkov lobiranja izvajajo neregistrirani lobisti, kar kaže na pomanjkljiv nadzor in neustreznost trenutne zakonodaje na tem področju.
KPK opozarja, da aktualna zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora nad lobističnimi stiki in ne sledi mednarodnim trendom razvoja lobistične regulative. Konec leta 2023 je bilo v registru lobistov vpisanih 84 lobistov, od katerih jih 20 ni poročalo o svojem delu, kljub pozivom KPK-ja. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti je KPK izrekla osem pisnih opominov, deset prepovedi lobiranja za obdobje od treh do 24 mesecev ter dva izbrisa iz registra. Poleg tega je komisija pri 446 stikih zaznala neskladja pri poročanju, kar dodatno potrjuje nezadostno razumevanje in izvajanje lobiranja v praksi.
Lobiranje in transparentnost
KPK poudarja, da je poročanje o lobiranju ključno za zagotavljanje transparentnosti pri oblikovanju zakonodaje in javnih politik ter pri odločanju o zadevah v javnem sektorju. Transparentnost namreč prispeva k večji odgovornosti odločevalcev in zmanjšuje tveganja za nastanek nezakonitih ali neetičnih praks. Kljub temu pa se kaže, da lobiranci pogosto ne razumejo pravil, saj so v letu 2023 posredovali 704 zapise, v katerih so poročali o 5260 stikih, od katerih je bilo 4000 zakonitih. Pri preostalih stikih je šlo bodisi za vplivanje na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov (1623 stikov) bodisi za vplivanje na odločanje v drugih zadevah (2377 stikov).
Med ministrstvi so o lobističnih stikih najpogosteje poročali Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Ostala ministrstva so posredovala bistveno manj zapisov, pri čemer Ministrstvi za notranje zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije sploh nista poročali o stikih.
Nizka stopnja poročanja na lokalni ravni
KPK je tudi izrazila zaskrbljenost nad nizko stopnjo poročanja na lokalni ravni, kjer se ta trend nadaljuje. Od 212 občin je KPK prejela zgolj šest zapisov o skupno 101 stikih z lobisti, kar kaže na resno podcenjevanje pomembnosti poročanja. Poleg tega so lobiranci pogosto napačno opredelili stike kot lobiranje, čeprav gre pogosto zgolj za prošnje ali vabila na sestanke, kar po mnenju KPK ne sodi med lobiranje.
Predlogi za izboljšave
KPK meni, da trenutna zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora nad lobističnimi stiki in predlaga vrsto ukrepov za izboljšanje stanja. Med drugim priporoča spremembo definicije lobista v skladu z mednarodnimi trendi ter uskladitev časovnih okvirov za poročanje med lobisti in lobiranci, saj slednji morajo poročati sproti, medtem ko lobisti poročajo le enkrat letno za celotno preteklo leto.
V prihodnje bo KPK nadaljevala z ozaveščanjem o pomembnosti poročanja o lobiranju. Posebno pozornost bo namenila občinam, da bi izboljšala njihovo razumevanje določb o lobiranju in jih spomnila na njihove obveznosti. Prav tako bo KPK lobirance sproti obveščala o morebitnih neskladnostih pri poročanju, interesne organizacije pa opozarjala na njihove zakonske obveznosti.
KPK se bo tudi lotila razjasnitve stanja pri 26 državnih organih, katerih funkcionarji niso poročali o stikih, o katerih so poročale interesne organizacije, kar nakazuje na morebitno pomanjkljivost v poročanju ali na neskladja, ki jih bo treba razjasniti.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: KPK