KPK bo opravila predhodni preizkus glede dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je napovedala, da bo opravila predhodni preizkus glede dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil razkrit kot popoldanski samostojni podjetnik med opravljanjem svoje funkcije. Jaklič je dejavnost opisal kot raziskovalno delo, kar je zbudilo vprašanja glede morebitne nezdružljivosti funkcij.
Po prejemu prijave prejšnji teden, bo KPK preverila navedbe iz prijave z vidika svojih pristojnosti, so sporočili za Slovensko tiskovno agencijo. KPK je dodala, da se sicer ne ukvarja neposredno z vprašanji nezdružljivosti funkcij sodnikov, saj za to veljajo določbe drugih zakonov, kot so ustava in zakoni o ustavnem sodišču in sodniški službi.
Dodajamo pa, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in tako na KPK-ju nismo pristojni za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev.
KPK
Iz KPK so pojasnili, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije služi kot subsidiarno pravilo, ki stopi v veljavo samo, če drugi zakoni ne naslavljajo določenega vprašanja. Ob tem so izrazili skrb zaradi razpršenosti zakonskih določb, ki urejajo področje nezdružljivosti funkcij, kar vodi do nepreglednosti in tveganja za neučinkovit nadzor.
Na KPK-ju sicer že dlje časa aktivno opozarjamo na preveč razpršeno zakonsko ureditev področja nezdružljivosti funkcij, kar povzroča nepreglednost in ustvarja tveganje za neučinkovit nadzor, pa tudi možnost (pre)široke interpretacije različnih zakonskih ureditev istega instituta.
KPK
Komisija je že leta 2021 naslovila vlado s pobudo za poenotenje določb s področja nezdružljivosti funkcij, v upanju, da bo ta upoštevana pri naslednjih zakonskih spremembah. Ta primer po mnenju KPK kaže na potrebo po jasnejši in bolj celoviti ureditvi področja, kar bi lahko zmanjšalo tveganje za korupcijo in izboljšalo preglednost delovanja javnih funkcionarjev.
Pirc Musar: Primer je treba razčistiti do konca
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je ob robu srečanja štirih predsednikov na Brdu pri Kranju odzvala na primer ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil obtožen opravljanja popoldanskega samostojnega podjetništva. “Od najvišjih funkcionarjev pričakujem najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca,” je poudarila predsednica.
Predsednica je priznala, da primer ni “tako enostaven” in da si še ni ustvarila končnega mnenja, saj ga še ni proučila v podrobnosti. “Zagotovo si bom svoje mnenje lažje ustvarila po tistem, ko bom slišala, kakšno je pravno naziranje KPK-ja,” je dejala.
Nataša Pirc Musar je izrazila skrb zaradi pomanjkanja varovalk za nadzor delovanja najvišjih funkcionarjev, zlasti v zvezi z zasebnimi posli. “Dejstvo je, da ustavni sodniki imajo možnost in pravico delati na področju izobraževanja, torej predavati, zato se mi zdi zelo pomembno, da ustrezne institucije preučijo, če je vendarle ustavni sodnik Jaklič preko s. p. počel še kaj drugega, kot le predaval,” je povedala medijem.
Predsednica je tudi opozorila na zakonske pomanjkljivosti, ki ne omogočajo takojšnjega nadzora nad novoustanovljenimi podjetji javnih funkcionarjev. “To preverjati za nekaj let nazaj ni dobro ne za funkcionarja ne za javni interes in državo,” je izjavila. Ob tem je izpostavila primer drugega sodnika, ki je bil v podobni situaciji, vendar je podjetje ustanovil pred nastopom funkcije, medtem ko je Jaklič to storil šele po nastopu funkcije.
“Naša zakonodaja ne določa dovolj podrobno primerov, ko sodnik že nastopi funkcijo, zatem pa ustanovi še popoldanski s. p.,” je zaključila predsednica, poudarjajoč potrebo po bolj jasnih in določenih pravilih, ki bi urejala to področje.
Je Klakočar Zupančič Jakliča obtožila prehitro, bo odstopila sama?
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je v izjavi za Planet TV povedal, da mu zakon o ustavnem sodišču omogoča opravljanje dejavnosti, ki jih je izvajal kot samostojni podjetnik. Po zakonu ustavnim sodnikom sicer ni dovoljeno opravljati pridobitne dejavnosti, vendar Jaklič trdi, da je zakonodaja specifična in izrecno dovoljuje opravljanje določenih vrst dela brez predhodnega soglasja predsednika ustavnega sodišča.
“Zakon o ustavnem sodišču je jasen in izrecen. Ustavni sodnik ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Ta določba je v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih,” je pojasnil Jaklič… več tukaj.
[Vir: STA/MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: STA