Koalicija pred razpravo o rekonstrukciji vlade: Napetosti in pričakovanja
V sredo se obeta pomembna razprava med koalicijskimi partnerji o izpolnjevanju koalicijske pogodbe in potencialni rekonstrukciji vlade, ki jo je pred državnimi prazniki omenil predsednik vlade Robert Golob. Napoved je sprožila precejšnje nemir med partnerji, zlasti SD in Levico, ki izražata dvom o primernosti časa za takšen korak, saj se zdi nujnejši pogovor o delovanju koalicije in določanju prioritet do konca mandata.
V Gibanju Svoboda, ki je največja vladna stranka, so kljub kritikam s strani koalicijskih partnerjev zavrnili očitke o napetostih znotraj koalicije. Po njihovih besedah bo sestanek v sredo namenjen predvsem pregledu ciljev, določenih v koalicijski pogodbi, in to v kontekstu spremenjenih okoliščin, kot so nedavne poplave in varnostne razmere v državi.
Predlagana rekonstrukcija vlade, po besedah vladajoče stranke, ne pomeni samo ukvarjanja z lastnimi strukturnimi vprašanji, ampak iskanje boljše organizacije za doseganje zastavljenih ciljev. Vendar je trenutno ideja rekonstrukcije še vedno v fazi razmisleka in je povzročila različne reakcije na politični sceni. Vlada poudarja, da je pred kakršnimi koli odločitvami potreben temeljit pogovor med koalicijskimi partnerji.
Premier Robert Golob je po srečanju vodstva svoje stranke izpostavil, da pri morebitni rekonstrukciji ostaja vse odprto in da bo ključen kriterij učinkovitost izpolnjevanja koalicijskih obveznosti. Po njegovem mnenju je treba izboljšati medresorsko koordinacijo, kar je postalo očitno zlasti med nedavnimi naravnimi nesrečami.
SD in Levica vztrajata pri potrebi po pogovoru o uresničevanju koalicijskih ciljev
SD in Levica pa vztrajata pri potrebi po pogovoru o uresničevanju koalicijskih ciljev, ki so bili dogovorjeni ob nastopu vlade. V SD pred sestankom izpostavljajo pomen odkritega dialoga o nadaljnjem delu koalicije, pri čemer so kot glavne teme navedli reševanje javnega zdravstva, spopadanje z draginjo in inflacijo ter poplavno obnovo.
Predsednica SD Tanja Fajon je poudarila, da bo stranka temeljito premislila o predlaganih spremembah v strukturi vlade in o tem, kako se bodo v prihodnje pozicionirali glede na novi načrt.
Napetosti znotraj slovenske vladne koalicije se nadaljujejo, saj se bliža sredin sestanek o možnosti rekonstrukcije vlade, ki je razdelil mnenja med partnerji. Koordinatorica Levice, Asta Vrečko, je izpostavila, da je za njihovo stranko prednostna obravnava izboljšanja življenjskih pogojev državljanov in reševanja posledic poplav. Ob tem poudarja, da so odgovornosti do volivcev in izpolnjevanje zavez nad vseh medstrankarskih razhajanj.
Po navedbah virov iz SD in Levice naj bi na sestanek pristopili z jasnim stališčem, da se ne nameravajo odpovedati nobenega od svojih ministrov. Kljub temu obstaja pričakovanje, da bo premier Golob predlagal zmanjšanje števila ministrov za obe koalicijski strank. Slednje bi lahko ogrozilo položaje kohezijskega ministra Aleksandra Jevška in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca.
Zmanjšanje števila ministrstev
Gibanje Svoboda razmišlja o zmanjšanju števila svojih ministrov za tri ali štiri, kar bi skupno število ministrstev potencialno znižalo na 14 ali 15. Med možnostmi je združitev dveh šolskih resorjev in odhod ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh.
V kontekstu možne reorganizacije je vlada trenutno zmanjšana na 17 članov po razrešitvi in odstopih nekaterih ministrov. Špekulira se, da bi lahko minister Marjan Šarec prevzel kmetijski resor in Alenka Bratušek nadaljevala z vodenjem ministrstva za naravne vire in prostor, kar bi dodatno skrčilo ministrsko ekipo.
Premier Golob pa se sooča s pravnim izzivom. Zakon o vladi, ki določa trenutno število ministrstev, je namreč potrjen na referendumu in ga parlament, zaradi zakonodaje ne more spremeniti vsaj še do konca decembra.
Foto: STA