Levico je tako hitro in silovito odneslo v nacizem zato, ker v Hamasu vidi arhetip revolucionarja, ki se upira proti (poslovno uspešnemu in razvitemu!) Izraelcu. Nič jim bolj ne buri domišljije od spremembe družbenega reda iz razvite demokracije v zaostalo teroristično diktaturo. Povprečen levičar ni pretirano bister in je zelo enostransko načitan. V sebi nosi odpor do ljudi v poslovnih oblekah. Verjame, da je nad njimi. Jezi ga, če mu ti avantgardne vloge ne priznavajo ali pa mu njegov prezir celo vrnejo. Sovraži odrasle, ker so emocionalno stabilni in jih ne more manipulirati na enak način, kot študente in otroke. Enak odpor do nečesa, kar jih presega čutijo zaostale kulture. Vzrok zanj pa je ogroženost njihovih elit. In tu je stična točka islamske države in socialistične komune. Oboji so miselno ostali v srednjem veku, oboji se imajo za nekaj več in oboji mislijo, da so poklicani graditi svojo utopijo.

[Tomaž Štih, informatik]