Kaj vemo o novi bruseljski aferi podkupovanja: Afera Huawei
Evropska unija se sooča z novim korupcijskim škandalom, ki pretresa politično središče v Bruslju. V središču afere sta kitajski tehnološki velikan Huawei in Evropski parlament, kjer belgijski preiskovalci preučujejo obtožbe o “aktivni korupciji”, ki naj bi koristila interesom tega podjetja. Belgijsko zvezno tožilstvo je v četrtek potrdilo, da so sprožili obsežno preiskavo, ki razkriva domnevno podkupovanje v zakonodajnem telesu EU. Primer močno spominja na škandal Qatargate iz leta 2022, ko so bili prav tako aretirani in preiskani člani parlamenta zaradi sumov korupcije.
Tokratna afera znova odpira dolgoletne pomisleke o lobističnih praksah v Bruslju, še posebej v povezavi s kontroverznimi tujimi podjetji, kot je Huawei. O škandalu so prve informacije objavile nizozemske preiskovalne novice “Follow The Money” ter belgijski publikaciji “Le Soir” in “Knack”. Na podlagi uradnih izjav belgijskih tožilcev in pogovorov z več kot dvema ducatoma uradnikov EU ter predstavnikov industrije, ki jih je škandal prizadel, povzemamo podrobnosti primera, kot jih poznamo do zdaj.
Obtožbe: Podrobnosti o domnevni korupciji
Preiskava se osredotoča na kitajsko podjetje Huawei, ki je v preteklosti veljalo za enega najvplivnejših lobističnih akterjev v Evropi, ter na nepravilnosti znotraj Evropskega parlamenta. Belgijski zvezni tožilci so v izjavi pojasnili, da preiskujejo incidente, ki vključujejo “plačila za zavzemanje določenih političnih stališč, pretirana darila, kot so hrana, potni stroški in vabila na nogometne tekme, vse z namenom spodbujanja zasebnih komercialnih interesov v kontekstu političnih odločitev”. Po njihovih navedbah naj bi se te dejavnosti odvijale redno in izjemno diskretno od leta 2021 pa vse do danes.
V okviru preiskave je policija izvedla racije na 21 lokacijah po Bruslju, Flandriji, Valoniji in celo na Portugalskem, kjer so pridržali več posameznikov. Kot poročajo “Follow The Money”, “Le Soir” in “Knack”, preiskovalci preučujejo dejavnosti, povezane s 15 nekdanjimi in sedanjimi poslanci Evropskega parlamenta. Med ključnimi osumljenci je tudi eden od vodilnih lobistov Huaweija v Bruslju, katerega identiteta za zdaj še ni javno razkrita.
Dva zaposlena v Huaweijevi glavni lobistični pisarni za EU v Bruslju sta za Politico potrdila, da so v četrtek zjutraj v prostore vstopili policisti in tam ostali vsaj do poldneva. Ob odhodu so odnesli štiri škatle dokumentov in različne zasežene predmete, kar nakazuje obsežnost preiskave. Kot navaja Politico, teh informacij ni neodvisno preverilo, a pričevanja zaposlenih krepijo verodostojnost poročanja.
Huaweijev odziv: Zaveza k sodelovanju
Huawei se je na obtožbe odzval hitro, a previdno. Tiskovni predstavnik podjetja je v četrtek podal izjavo, v kateri je poudaril: “Huawei te obtožbe jemlje resno in bo v nujnem stiku s preiskovalci, da bi podrobneje razumeli situacijo. Naše podjetje ima politiko ničelne tolerance do korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, zato se zavezujemo k spoštovanju vseh veljavnih zakonov in predpisov v državah, kjer delujemo.”
Kljub tej izjavi podjetje za zdaj ni ponudilo podrobnejših pojasnil o naravi obtožb ali o tem, kako namerava obravnavati morebitne dokaze, ki jih bodo preiskovalci predstavili. Pristop kaže na poskus ohranjanja ugleda v Evropi, kjer je Huawei že dolgo pod drobnogledom zaradi varnostnih pomislekov, povezanih z njegovo 5G-tehnologijo.
Razburjenje v Evropskem parlamentu: Zapečatene pisarne in suspenzi
Dogajanje je močno pretreslo Evropski parlament. Belgijsko tožilstvo je v četrtek popoldne zahtevalo zapečatenje pisarn dveh poslanskih pomočnikov, domnevno vpletenih v škandal. Ena od zapečatenih pisarn pripada italijanski delegaciji v Evropski ljudski stranki (EPP), kjer so vrata označena z napisom “SCELLES JUDICIAIRES” in “Absolutno prepovedano odpreti ta vrata”, dodatno pa zalepljena z modro-belim policijskim trakom.
Druga pisarna je povezana z bolgarsko delegacijo v skupini Renew Europe in pripada Adamu Mouchtarju, dolgoletnemu uradniku in pomočniku novoizvoljenega poslanca Nikole Mincheva. Mouchtar, ki je bil v preteklosti soustanovitelj skupine EU40, povezane s škandalom Qatargate, je za Politico potrdil, da je njegova pisarna zapečatena, a je odločno zanikal kakršno koli nepravilnost. Minchev je v petek sporočil, da je Mouchtarja zaradi afere suspendiral z dolžnosti, kar nakazuje na resnost situacije. Tretja zapečatena pisarna pripada pomočnikoma italijanskih konservativnih poslancev Fulvia Martusciella in Marca Falconeja, čeprav njuna neposredna vpletenost še ni potrjena.
Martusciello je ob stiku dejal, da zapečatena pisarna “ni moja”, a ni želel razkriti, ali pripada kateremu od njegovih pomočnikov. Falcone je za italijanski časopis “Corriere della Sera” zatrdil: “Nobeden od mojih dveh pomočnikov ni vpleten, niti pripravnik, ki je prišel pred 15 dnevi. Z Huaweijem nismo imeli stikov, naša parlamentarna dejavnost pa v teh devetih mesecih ni nikoli zadevala tega sektorja.” Oba poslanca in njune ekipe se na nadaljnje prošnje za komentar nista odzvala, kar povečuje negotovost okoli primera.
Huaweijeve lobistične strategije v Bruslju
Huawei je skozi večino zadnjih deset let v Evropi gradil svoj vpliv z vlaganjem milijonov evrov v lobiranje in odmevne PR-kampanje. Podjetje je bilo znano po organizaciji razkošnih dogodkov, kot je sprejem ob kitajskem novem letu v prestižni dvorani Concert Noble v Bruslju, kjer so gostom ponujali bogate bifeje, plesne predstave in darilne vrečke s Huaweijevimi telefoni. V obdobju pred letom 2019 je podjetje veljalo za prijaznega partnerja evropskih institucij, a se je položaj spremenil, ko so se okrepile skrbi glede varnosti njegove 5G-opreme.
Huawei je takrat okrepil prizadevanja, da bi preprečil omejitve svoje tehnologije v Evropi, med drugim z zaposlovanjem nekdanjih zahodnih novinarjev in politikov z vplivnimi povezavami ” nekaterim je ponujal šestmestne plače. Po podatkih registra preglednosti EU je podjetje med letoma 2021 in 2023 za lobiranje porabilo od 2 do 2,25 milijona evrov letno, kar je manj kot v letih 2018″2020, ko so stroški dosegali okoli 3 milijone evrov. Oktobra lani je Huawei poročal o 11 polno zaposlenih lobistih v EU, od katerih jih je devet imelo akreditacijo za dostop do parlamenta, kar je manj kot na vrhuncu, ko jih je bilo 21.
Pretekle preiskave in institucionalni odziv
Huawei se je že večkrat znašel pod drobnogledom evropskih oblasti. V Franciji je bil vpleten v primer, povezan z nekdanjim ministrom in poslancem, kot je prejšnji teden poročal “Le Soir”. Maja 2023 je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola belgijske oblasti zaprosila za informacije o morebitnih grožnjah, ki jih predstavljajo Huaweijeve dejavnosti v Belgiji, kar je sledilo poročanju Politica o obveščevalnih preiskavah kitajskega vpliva v Evropi.
Belgijska obveščevalna služba je takrat zahtevala razgovore z nekdanjimi zaposlenimi v Huaweijevi lobistični pisarni, da bi razjasnila, kako podjetje morda služi interesom kitajske države. Po izbruhu aktualnega škandala sta parlament in Evropska komisija hitro ukrepala ” v petek so Huaweijevim lobistom prepovedali vstop v svoje prostore, kar vpliva na vse registrirane lobiste podjetja. Komisija je obenem napovedala prekinitev vseh stikov s Huaweijem do nadaljnjega, kar je potrdil tiskovni predstavnik Olof Gill.
Pozivi k reformam in prihodnost
Škandal je sprožil val pozivov k reformam znotraj Evropskega parlamenta. Parlamentarci, kot je Victor Negrescu, podpredsednik za preglednost, poudarjajo potrebo po “močnem nadzoru in odgovornosti”, medtem ko nizozemski poslanec Bart Groothuis zahteva “jasne in odločne ukrepe” za preprečitev ponovitev Qatargate.
Nicholas Aiossa iz Transparency International je dodal, da so obsežne etične reforme nujne za zaščito integritete parlamenta. Medtem desničarski bloki zavirajo ustanovitev skupnega etičnega organa EU, kar otežuje napredek. Afera Huawei tako ostaja v razvoju, z vsakim dnem pa prinaša nova vprašanja o vplivu tujih akterjev na evropsko politiko in zmožnosti institucij, da se zaščitijo pred korupcijo.
Portal24; Foto: Pixabay