Invazije komarjev v Evropi povzročajo hitro širjenje bolezni
Leta 2022 je v Evropi naraslo število lokalno prenesenih primerov virusa denge, ki je preseglo skupno število primerov v prejšnjem desetletju. Vročinski vali in poplave so olajšali širjenje invazivnih komarjev v regiji proti severu in zahodu.
ECDC je objavil podatke o podnebnih spremembah, migracijah in spremembah rabe tal, ki vplivajo na bolezni, ki jih prenašajo komarji v Evropi. Direktorica ECDC Andrea Ammon je opozorila, da se lahko v Evropi poveča število primerov in morebitnih smrtnih žrtev bolezni, kot so denga, čikungunja in mrzlica Zahodnega Nila.
Leta 2022 je bilo zabeleženih 71 primerov lokalno pridobljene denge, predvsem v Franciji (65 primerov) in Španiji (6 primerov). Prav tako se je opazno povečalo število primerov virusa zahodnega Nila, ki je doseglo 1.133 primerov z 92 smrtnimi primeri. Med temi primeri je bilo 1.112 lokalno prenesenih v 11 državah, od tega več kot 700 primerov v Italiji.
Gre za največje število primerov po letu 2018, ko je obsežen izbruh med vročinskim valom zahteval 180 življenj v 10 državah.
Denga lahko povzroči blage simptome ali jih sploh nima, lahko pa povzroči tudi visoko vročino, močan glavobol in bruhanje. Hudi primeri lahko povzročijo krvavitev iz dlesni, bolečine v trebuhu in celo smrt. Virus Zahodnega Nila je običajno brez simptomov, vendar lahko pri nekaterih posameznikih povzroči vročino, glavobol in kožni izpuščaj. Hudi primeri lahko povzročijo komo, paralizo ali smrt.
Povečano tveganje
V Evropi sta posebej zaskrbljujoča dva komarja. Azijski tigrasti komar, ki lahko prenaša virusa chikungunya in denga. In komar rumene mrzlice, ki lahko prenaša viruse denge, rumene mrzlice, čikungunje, zike in Zahodnega Nila. Invazivni komarji se v zadnjih letih širijo na nova območja v EU in EGP.
Ugotavljanje vzrokov za to povečanje je zahtevno. “Podnebne spremembe in toplejše vreme lahko prispevajo k porastu števila virusov, saj ustvarjajo boljše pogoje za prenašalce komarjev,” je dejal Ammon. Opozorila je, da ne smemo kriviti zgolj podnebnih sprememb. Omenila je še druge dejavnike: potovanja, spremembe rabe zemljišč in dostopnost vode.
Peter Sands, vodja Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, meni, da bi lahko podnebne spremembe povzročile ponovno pojavljanje malarije v Evropi. Po njegovem mnenju bo naslednja pandemija verjetno že prisotna bolezen, ki se bo zaradi podnebnih sprememb še okrepila.
Evropa je malarijo uspešno odpravila z obsežnimi povojnimi prizadevanji, kot so škropljenje z insekticidi, izsuševanje močvirij in zdravljenje z zdravili. Vendar je sredozemsko območje še vedno primerno za prenos malarije.
Najnovejše poročilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) razkriva, da je bilo več kot 99 odstotkov od 4.800 primerov malarije v regiji leta 2021 povezanih s potovanji. ECDC poudarja, da je tveganje malarije v EU/EGP še vedno prisotno ter da so potrebni stalen nadzor, pripravljenost in preprečevanje.
Vodja ECDC Ammon poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave za razumevanje vpliva podnebnih sprememb na te nalezljive bolezni. Poleg tega je potrebnih več študij za razvoj trajnostnih in okolju prijaznih ukrepov za nadzor komarjev. Vodja ECDC poudarja tudi pomen krepitve laboratorijskih zmogljivosti za nadzor in ozaveščanje javnosti.