Inflacija v evroobmočju na 2,6 odstotka: Evro dosegel 9-mesečni vrh
Julija 2024 je inflacija v evroobmočju dosegla 2,6 odstotka, kar predstavlja rahlo povečanje v primerjavi z junijsko stopnjo, ki je znašala 2,5 odstotka. Ta rast inflacije je presegla pričakovanja ekonomistov, ki so napovedovali, da bo stopnja znašala 2,4 odstotka. Podatki Eurostata so tako potrdili, da pritiski na cene ostajajo močni, kar vpliva na ekonomska pričakovanja in valutne trge.
Medtem ko se splošna inflacija zvišuje, ostaja osnovna inflacija, ki ne vključuje nestanovitnih cen energije in hrane, nespremenjena pri 2,9 odstotka. To pomeni, da so pritiski na osnovne cene še vedno precej nad dvema odstotkoma, kar je cilj Evropske centralne banke (ECB). Takšna vztrajnost inflacije v storitvenem sektorju ter drugih osnovnih kategorijah kaže na to, da bo ECB verjetno previdna pri morebitnih prihodnjih znižanjih obrestnih mer.
Storitevni sektor vodi rast cen
V juliju 2024 so k letni stopnji inflacije največ prispevale storitve. Slednje so k skupni inflaciji dodale kar 1,82 odstotne točke. Storitve predstavljajo skoraj 45 odstotkov harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, njihova inflacija pa je znašala štiri odstotke, kar je nekoliko manj kot prejšnjih 4,1 odstotka. Po drugi strani pa so industrijski proizvodi brez energentov zabeležili le 0,7-odstotno rast, kar je najnižja stopnja inflacije med glavnimi kategorijami izdelkov za široko porabo.
Razlike med članicami evroobmočja
Inflacija se med članicami evroobmočja precej razlikuje. Najnižje letne stopnje inflacije so zabeležile Finska (0,5 odstotka), Latvija (0,8 odstotka) in Danska (1,0 odstotka). Na drugi strani spektra so bile najvišje stopnje inflacije v Romuniji (5,8 odstotka), Belgiji (5,4 odstotka) in na Madžarskem (4,1 odstotka).
V Nemčiji, največjem gospodarstvu evroobmočja, so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z julijem 2023 zvišale za 2,6 odstotka, kar predstavlja zmerno rast v primerjavi s prejšnjim mesecem, ko je inflacija znašala 2,5 odstotka. Medtem se je inflacija upočasnila v Španiji in na Portugalskem, kjer je usklajena stopnja inflacije v Španiji padla s 3,6 odstotka na 2,9 odstotka, na Portugalskem pa s 3,1 odstotka na 2,7 odstotka.
Evro dosega nove višave
Zaradi zvišanja inflacije in pričakovanj o znižanju obrestnih mer Federal Reserve (FED) je evro dosegel najvišjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem od decembra 2023. Evro je ohranil svojo moč pri tečaju 1,1080 USD, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih devetih mesecih. Valuta je zabeležila rast v petih od zadnjih šestih trgovalnih sej, saj naraščajo pričakovanja, da bi lahko FED kmalu napovedal začetek zniževanja obrestnih mer.
Chris Turner, globalni vodja oddelka za trge pri ING, je komentiral: “Bistvo zgodbe je, ali bo EUR/USD presegel 18-mesečni razpon trgovanja, ki je večinoma zadrževal EUR/USD med 1,05 in 1,11. Trg deviznih opcij kaže, da bo – vsaj v naslednjem mesecu – pristranskost navzgor.”
Negotove napovedi za prihodnost
Luca Cigognini, tržni strateg pri Intesi Sanpaolo, opozarja, da je evro še naprej v prednosti zaradi splošne šibkosti ameriškega dolarja, ki ni uspel premagati nedavnega negativnega razpoloženja. Trg je trenutno osredotočen na prihajajoči simpozij Jackson Hole, kjer bo govor predsednika Federal Reserve Jeroma Powella ključnega pomena za potrditev pričakovanj o znižanju obrestnih mer že septembra in morda še več do konca leta.
Kljub temu pa raziskava Danske Bank ostaja medvedja glede prihodnjega gibanja evra. Banka napoveduje močnejši ameriški dolar, saj ocenjuje, da trgi morda precenjujejo verjetnost znižanja obrestnih mer Feda. “Vidimo, da gre EUR/USD od tu dalje navzdol. Ne verjamemo, da strukturna moč ameriškega gospodarstva upravičuje tokratni strm cikel rezanja, ki bi moral ohraniti podporo USD,” so izjavili v Danske Bank.
Evropske delnice pridobivajo
Evropske delnice so se v torek nekoliko dvignile, pri čemer je indeks Euro Stoxx 50 zrasel za 0,2 odstotka, kar je že šesto zaporedno pozitivno zaprtje. To je najdaljši zmagoviti niz po maju, saj so evropske delnice zdaj v celoti poplačale razprodajo iz začetka meseca, ki so jo sprožili strahovi pred recesijo v ZDA in sokolska politika Banke Japonske.
Med največjimi pridobitelji v evrskem bloku sta bila ASML Holding NV z 2,3-odstotno rastjo in španski trgovec na drobno Inditex z 1,3-odstotno rastjo. Po drugi strani pa sta Bayer in Telefónica zabeležila izgube, pri čemer je Bayer padel za 2,6 odstotka, Telefónica pa za 1,3 odstotka.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels