IBM namerava z umetno inteligenco zamenjati 7800 zaposlenih

Tehnološki velikan IBM namerava v prihodnjih letih ukiniti na tisoče delovnih mest. IBM po besedah izvršnega direktorja podjetja Arvind Krishna meni, da jih lahko nadomesti umetna inteligenca. Krishna je tako navedel eno najbolj resnih in oprijemljivih groženj, ki jih umetna inteligenca predstavlja za človeško delovno silo.

V intervjuju za Bloomberg je Krishna dejal, da verjame, da bi lahko približno 30 odstotkov od približno 26.000 delovnih mest, ki niso usmerjena v stranke, kot so delovna mesta za človeške vire, v petletnem obdobju nadomestila umetna inteligenca. Slednje pomeni pomeni približno 7.800 izgub delovnih mest.

Človeški viri so prvi na potezi

Kadrovske dejavnosti, kot je dokumentiranje prehajanja zaposlenih v različne oddelke in pisanje različnih certifikatov, bodo na umetno inteligenco verjetno prešle med prvimi, navaja Forbes.

Dela za interakcijo s strankami in razvoj programske opreme v podjetju s 260.000 zaposlenimi v prihodnjih letih ne bi smela biti predmet sprememb, pravi Krishna. Ali se bo načrtovani prehod na umetno inteligenco začel takoj, ni navedel.

Po nedavnem poročilu Goldman Sachsa bi lahko bilo v ZDA in Evropi v prihodnjih letih, če bo generativna umetna inteligenca izpolnila pričakovanja, skupaj ogroženih okoli 300 milijonov delovnih mest. Poročilo ugotavlja, da sta dve tretjini delovnih mest ogroženi zaradi avtomatizacije umetne inteligence. Hkrati pa bi umetna inteligenca lahko neposredno opravljala do četrtino trenutnih delovnih mest.

Podjetja za uporabo nenehno razvijajoče se tehnologije uporabljajo lastne smernice

Napovedi o prihodnosti, v kateri bodo roboti v veliki meri nadomestili človeške delavce, obstajajo že dolgo. Nedavni pojav programov umetne inteligence, kot je ChatGPT, pa je spodbudil zaskrbljenost, da je družbeno soočenje z vlogo umetne inteligence v svetu morda neizbežno ali že v teku. Morebitni novi predpisi o umetni inteligenci so zdaj glavna prednostna naloga mnogih nacionalnih vlad po vsem svetu. Podjetja za uporabo nenehno razvijajoče se tehnologije namreč pripravljajo svoje smernice.

Tehnološki voditelji G7 so napovedali, da bi morale države sprejeti “na tveganju temelječe” predpise za ravnanje z umetno inteligenco. Predsednica Zvezne komisije za trgovino ZDA Lina Khan in uradniki za državljanske pravice na Ministrstvu za pravosodje pa so prejšnji teden izdali izjavo, v kateri so opozorili, da ima umetna inteligenca ” možnost ohranjanja nezakonite pristranskosti, avtomatiziranja nezakonite diskriminacije in ustvarjanja drugih škodljivih rezultatov.”

Musk najglasnejši kritik

Milijarder Elon Musk je bil eden najglasnejših kritikov umetne inteligence. Musk je leta 2015 pomagal ustvariti eno najvidnejših podjetij, osredotočenih na AI – OpenAI, ki je razvilo ChatGPT. V intervjuju za Fox News, ki je bil nedavno predvajan, je Musk dejal, da verjame, da njegovi tehnični kolegi, kot je Googlov soustanovitelj Larry Page, “varnosti umetne inteligence ne jemljejo dovolj resno”. Dejal je, da so ga imenovali “strokovnjak” za vzbujanje alarmov glede vpliva umetna inteligenca inteligenca na ljudeh.

Aprila se je Musk odločil ustanoviti še eno podjetje za umetno inteligenco – X.A. Potezo je storil kot odgovor na domnevno lahkomiselnost drugih tehnoloških podjetij. Milijarder je okrcal programe, kot je ChatGPT, in sicer zaradi nagnjenosti ”woke ideologiji”.

IBM svojo platformo Watson že leta uporablja za sprejemanje premišljenih odločitev na področjih, kot sta zdravstvo in storitve za stranke. Watson je zaslovel leta 2011, ko je premagal prvaka Jeopardyja Kena Jenningsa in Brada Rutterja, kar je IBM-u prineslo milijon dolarjev nagrade.

vir Foto: Pexels