GZS zaskrbljen zaradi upadanja naročil v nekaterih industrijskih panogah
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so kljub ugodnim trendom na področju zaposlenosti zaskrbljeni zaradi upadanja naročil v nekaterih industrijskih panogah.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se pred mednarodnim dnevom dela ozrli na trg delovne sile. Konec marca je Slovenija beležila najnižje število registrirano brezposelnih oseb v zgodovini samostojne Slovenije in sicer 50.000. V Sloveniji je bilo februarja 929.000 delovno aktivnih oseb, kar je 16.000 več kot pred letom dni in 140.000 več kot pred desetimi leti.
Stopnja anketne brezposelnosti, ki jo meri Eurostat, je v Sloveniji upadla na 3,2 odstotka, v 27 državah EU je medtem znašala šest odstotkov. To je bila peta najnižja stopnja med državami članicami, v regiji je nižja le še na Češkem, Poljskem in v Nemčiji.
Povprečna neto plača za opravljeno delo se je v prvih dveh mesecih letos realno povečala za 2,7 odstotka. Slednje pomeni, da je rasla za toliko hitreje od inflacije.
Rast neto plače je bila v tem obdobju višja od rasti bruto plače, kar je bilo povezano z razbremenitvijo povprečne neto plače na osnovi aktualno veljavne dohodninske zakonodaje. V zadnjih desetih letih se je povprečna bruto plača povečala za 635 evrov na 2130 evrov.
Skrbi zniževanje industrijske proizvodnje
“Kljub podatkom, ki nas navdajajo z optimizmom, opreznost ni odveč,” poudarjajo na GZS. Statistični podatki namreč kažejo, da se industrijska proizvodnja znižuje.
Proizvodnja se je v številnih proizvodnih sektorjih znižala že v zadnjem lanskem četrtletju. Najbolj je to opazno v papirništvu in kemični industriji, kovinski industriji, obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji motornih vozil. Z izjemo zadnje so prizadete dejavnosti vse po vrsti velike porabnice električne energije in zemeljskega plina, so spomnili na GZS.
Po podatkih Statističnega urada RS se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023, spet najbolj v papirništvu (-19 odstotkov) ter v kemični industriji, proizvodnji pohištva ter obdelavi in predelavi lesa (-12 odstotkov).
Pada obseg novih naročil
Od začetka leta se znižujejo tudi poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih in so na podobno nizki ravni kot oktobra 2022. Znižala so se predvsem skupna naročila, indikator je tukaj v enem letu upadel s pet točk na minus 20 točk, zagotovljena proizvodnja pa se je znižala s 5,3 na 4,2 meseca. Padec tega indikatorja je običajno nakazoval na slabšanje dinamike industrijske proizvodnje v kasnejših mesecih, navaja GZS.
Na GZS opozarjajo, da se je v začetku drugega četrtletja znižal tudi indikator obsega novih naročil, prav tako se je poslabšala ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU. Zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so predvsem posledica dviga cen energentov, se je v enem letu povečal delež podjetij, ki označuje domače povpraševanje kot nezadostno, še bolj pa delež tistih, ki kot nezadostno označujejo tuje povpraševanje.
vir Foto: Pexels