Grčija zaostruje pogoje za zlate vizume, zakaj?
Grčija, ena od redkih evropskih držav, ki še vedno ponuja tako imenovane zlate vizume, spreminja svoje pogoje za pridobitev teh vizumov. Zlati vizumi premožnim tujcem omogočajo, da z naložbo pridobijo pravico do dolgoročnega bivanja v državi. Vendar pa se zaradi naraščajočih skrbi glede varnosti, inflacije in prenapihnjenih cen stanovanj številne države EU odločajo za odpravo ali omejevanje svojih programov zlatih vizumov.
Grčija je svoj program zlatih vizumov začela izvajati leta 2013, v času, ko se je država soočala z desetletno finančno krizo. Glavni cilj je bil privabiti tuje naložbe, zlasti v stanovanjski trg, ki je doživljal zlom. Državljani tretjih držav so lahko s kupovanjem nepremičnin določene vrednosti postali začasni rezidenti Grčije. Sprva je bilo potrebno investirati najmanj 250.000 evrov, kar je omogočalo petletno dovoljenje za prebivanje, s potencialom za pridobitev državljanstva po sedmih letih.
Dvig naložbenega praga
Zaradi zaskrbljenosti glede vpliva na cene stanovanj in dostopnosti za lokalno prebivalstvo pa se je vlada odločila za dvig naložbenega praga. V zadnjem letu je bila potrebna investicija v nepremičnine povišana na 500.000 evrov v ključnih turističnih in mestnih območjih, kot so Atene, Mikonos, Santorini in Solun. Premier Kyriakos Mitsotakis napoveduje nadaljnje povišanje na 800.000 evrov, z namenom zmanjšanja števila izdanih zlatih vizumov in ublažitve pritiska na stanovanjski trg.
Poleg nepremičninskih naložb program omogoča pridobitev zlatega vizuma tudi z investicijo 400.000 evrov v državne ali zasebne obveznice in delnice, čeprav je nakup nepremičnine ostal najbolj priljubljena možnost. Novi naložbeni prag za nepremičnine se bo uporabljal v območjih z akutnim pomanjkanjem stanovanj, kjer so se najemnine od leta 2018 povečale za 40 odstotkov, delež prodaje nepremičnin povezan z zlatim vizumom pa znaša okoli 7 odstotkov.
Themistoklis Bakas, izvršni direktor E-Real Estates, opozarja na 71-odstotno povečanje prodajnih cen novozgrajenih hiš na Atiki od leta 2017 do drugega četrtletja 2023, medtem ko so se cene starejših nepremičnin znižale. Cilj povišanja praga je privabiti večji kapital v državo, hkrati pa omiliti pritisk na trg nepremičnin, ki ga povzroča program zlatih vizumov.
Mitsotakis je dodal, da bi lahko v manj prizadetih delih države prag ostal na 250.000 evrov, s čimer bi se ohranila priložnost za tuje naložbe, a hkrati zaščitilo stanovanjske razmere za domače prebivalstvo.
Kratkoročni počitniški najemi
V luči skrbi glede zlatih vizumov pa se pojavljajo predlogi za omejitev možnosti oddajanja kupljenih nepremičnin prek platform, kot je Airbnb, saj bi lastnike s tem prisilili v dolgoročni najem. Poleg tega nekateri aktivisti pozivajo k popolni odstranitvi nepremičnin iz naložbenih možnosti, ki jih ponuja program zlatih vizumov.
Kljub temu program Grčiji prinaša znatne prihodke, med letoma 2021 in 2023 kar 4,3 milijarde evrov. Predhodno zvišanje naložbenega praga za pridobitev vizuma je povzročilo naglico v nakupih nepremičnin, pri čemer je napoved morebitnega nadaljnjega zvišanja leta 2023 povzročila potrojitev povpraševanja med nepremičninskimi vlagatelji. Neposredne tuje naložbe v nepremičninski sektor so leta 2022 dosegle 2 milijardi EUR.
Themistoklis Bakas, izvršni direktor, opisuje sedanji trend kot “enosmerno ulico”, ki koristi predvsem območjem z visokim povpraševanjem. Predlagal je, da bi se program moral bolj osredotočiti na spodbujanje razvoja in ustvarjanje delovnih mest v manj razvitih regijah. Bakas predlaga znižanje naložbenih pragov v določenih regijah, kot je Tesalija, ki je bila nedavno prizadeta zaradi poplav, na 200.000 evrov za novozgrajene nepremičnine, in spodbujanje naložb v majhne vasi za razvoj turizma ali zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj.
Bakas zaključuje, da program zlatih vizumov sam po sebi ni slab, vendar trenutno ni pravilno upravljan, kar nakazuje potrebo po prenovi programa, da bi bolje služil ekonomskemu in socialnemu razvoju Grčije.
[Vir: Euronews]; Portal24