Globalistični vpliv: Švica razmišlja o umiku iz Evropske konvencije o človekovih pravicah

Švica se sooča z intenzivno razpravo o svojem članstvu v Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) po več odmevnih sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so izzvale val ogorčenja med politiki in javnostjo. Številni švicarski politiki, od desnice do sredine, pozivajo k umiku iz konvencije, saj menijo, da je sodišče postalo globalistično orodje, ki pod vplivom nevladnih organizacij, povezanih s finančnikom Georgeom Sorosem, deluje proti interesom nacionalnih držav.

Februarja letos je ESČP Švico obtožilo zaradi primera domnevne rasne diskriminacije. Afriški državljan, ki je živel v Švici, je po neuspehu na najvišjem švicarskem sodišču vložil pritožbo na ESČP, ki je ugotovilo, da je bil žrtev rasnega profiliranja. Švica je bila zaradi rutinske kontrole identitete v Zürichu, ki je bila izvedena brez incidentov prisiljena plačati več kot 24.000 švicarskih frankov odškodnine.

Naslednji primer, ki je sprožil še večje nezadovoljstvo, je bila sodba ESČP v začetku aprila v zvezi s tako imenovanimi “podnebnimi seniorji”. Sodišče je ugotovilo, da Švica krši 8. člen konvencije, ki zagotavlja pravico do zasebnega in družinskega življenja, ker naj bi premalo storila za boj proti podnebnim spremembam in s tem za zaščito zdravja starejših. Odločitev je bila označena kot politično motivirana in je povzročila širok odpor med švicarskimi politiki in prebivalstvom.

Pozivi k umiku iz EKČP

Stranka SVP (Švicarska ljudska stranka) je že večkrat pozvala k umiku iz EKČP, vendar je ostala v manjšini. Zdaj pa se situacija spreminja, saj je sredinski državni svetnik Thomas Rechsteiner predložil pobudo za umik iz konvencije. S podporo sredinske stranke bi to vprašanje lahko prvič dobilo večinsko podporo. Rechsteiner svojo pobudo utemeljuje s podnebno sodbo in poudarja, da Švica tudi brez članstva v ESČP ustrezno varuje ustavno zagotovljene pravice.

Rechsteiner meni, da mednarodna sodišča, konvencije in uredbe delujejo kot del globalističnega aparata moči, medtem ko konkretne pravice in javno varnost učinkovito varuje le nacionalna država s svojimi institucijami. Trdi, da ESČP deluje kot orodje nadnacionalnih in levoliberalnih interesov, kar kaže tudi dejstvo, da je dvanajst od 46 sodnikov ESČP pod vplivom nevladnih organizacij, povezanih z mrežo “Open Society Foundation”, ki jo vodi George Soros.

ESČP je že preprečilo deportacije iz Velike Britanije, kritiziralo baltske države in Poljsko zaradi politike varovanja meja ter ukrepalo proti Finski, ko je ta želela preprečiti nezakonite migracije. Zaradi tega se ESČP pogosto dojema kot središče izmenjave prebivalstva in delovanja proti interesom nacionalnih držav.

Odstop Švice od konvencije o človekovih pravicah bi pomenil kršitev tabuja z mednarodnim signalnim učinkom, saj bi svet opozoril, da elementarnih pravic in svoboščin ne varuje birokratski papirnati tiger, ampak suverena država in njeni ljudje.

[Vir: Heimat kurier]; Portal24; Foto: Wikimedia/Svetovni gospodarski forum