Giorgijeva, IMF opozarja na večjo ranljivost svetovnega gospodarstva
Vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Giorgijeva opozarja na vse večjo ranljivost svetovnega gospodarstva. Največje svetovne centralne banke namreč še naprej znižujejo trmasto visoko inflacijo.
“Enostavno ni možnosti, da bi se obrestne mere toliko povišale, potem ko so bile tako dolgo nizke, in ne bi bilo nobenih posledic. Nekaj se bo zgodilo,” je za Politico povedala Georgieva.
Georgieva je opozorila, da bo bolj krhko svetovno gospodarstvo prineslo počasnejšo rast in večjo finančno občutljivost. IMF, ki državam v težavah zagotavlja finančne rešitve in spremlja zdravje svetovnega gospodarstva, predvideva, da bo svetovna rast v naslednjih petih letih ostala okoli 3 odstotke, kar je najnižja srednjeročna napoved rasti po letu 1990.
Dodala je, da ne misli, da se svetovno gospodarstvo, kljub težavam v bančnem sektorju, ki so se pojavile v ZDA in Švici, ne usmerja k ponovitvi svetovne finančne krize iz leta 2008. “To ni leto 2008,” čeprav je odmeven propad banke Silicon Valley Bank prejšnji mesec vzbudil to zaskrbljenost, je dejala Georgieva.
Kriza leta 2008 se je zgodila, ker je preveč finančnih institucij v svojih knjigah imelo sredstva, za katera se je izkazalo, da so zelo precenjena. “Tega zdaj nimamo. Finančni sistem, tako bančni kot nebančni, je veliko čistejši,” je dejala Georgieva.
V svojih obsežnih pripombah je Georgieva opozorila tudi na morebitne negativne gospodarske vplive delitve sveta na različne geopolitične tabore zaradi trenj, ki jih povzroča ruska vojna v Ukrajini in drugih sil, ki podžigajo sume med ZDA in Kitajsko.
Za Zahod je pomembno, da se zavzema za svoje vrednote. Bolj bodo odnosi hladni, večji bo davek za svetovno gospodarsko rast, je dejala. Giorgijeva se je pri slednjem sklicevala na raziskavo IMF, ki ocenjuje potencialno izgubo zaradi trgovine v razponu od 200 milijard dolarjev do 7 bilijonov dolarjev ali približno 0,2 do 7 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda.
Spodnji krog spektra stroškov
“Smiselno je, da si prizadevamo biti na spodnjem koncu tega spektra stroškov,” je dejala Georgieva.
Vodja IMF se je nedavno vrnila s potovanja v Peking. Tam se je imela priložnost srečati z novo gospodarsko ekipo, vključno s premierjem Li Qiangom, ki je položaj prevzel 23. marca. Giorgijeva je Lija je opisala kot “zelo praktičnega, prizemljenega, zelo dostopnega, zelo jasnega v zavezi, da se Kitajska še naprej odpira in bo prijazna do tujih vlagateljev.”
Kljub vse večjim napetostim med ZDA in Kitajsko je Georgieva dejala, da je sporočilo, ki ga je prejela od kitajskih uradnikov, pozitivno.
“Sporočilo, ki sem ga dobila, je, da je Kitajska zavezana multilateralizmu. Zavezani so trgovini, ki temelji na pravilih. Zavzemajo se za odpiranje gospodarstva, kot so to počeli doslej. In zavezani so k konstruktivni vlogi nasproti svetu v razvoju, vključno s prestrukturiranjem dolga,” je dejala.
Prav tako je pred kritikami branila ameriški zakon o zmanjševanju inflacije. Kritiki omenjenemu zakonu očitajo, da kljub svojemu imenu, inflacijo z vbrizgavanjem ogromnih količin državne porabe v sistem dejansko vzpodbuja.
“Zakon o zniževanju inflacije v obsegu ni tako velik. Je nekaj, kar se bo porabljalo več let. Torej ne bo močno vplivalo na inflacijo,” je dejala.
Kljub temu trenutno okolje višje inflacije pomeni, da bi morale biti vlade, ko gre za nove programe porabe, previdne je dodala.
vir Foto: Wikimedia