Evropska mesta se dušijo zaradi emisij iz potniških ladij
Po nedavnem poročilu organizacije Transport and Environment so nekatera evropska mesta zelo onesnažena zaradi potniških ladij. Emisije žveplovih oksidov z 218 evropskih ladij za križarjenje so leta 2022 dosegle 509 ton, kar je preseglo skupno količino 465 ton iz prejšnjega leta 2019.
Ta količina je večja od količine, ki jo proizvede milijarda avtomobilov, in za 4,4-krat presega emisije vseh avtomobilov v Evropi. Za reševanje tega vprašanja je treba izvajati učinkovite ukrepe.
Žveplovi oksidi škodujejo ekosistemom in zdravju ljudi, saj povzročajo kisli dež in poslabšujejo bolezni dihal, kot sta astma in emfizem.
Po besedah Constance Dijkstre, soavtorice študije, je začasnega zmanjšanja števila križark med pandemijo zdaj konec.
Dijkstra opozarja, da ladje za križarjenje ponovno povzročajo hudo onesnaženost zraka v turističnih krajih, kot sta Barcelona in Atene.
Te velike ladje oddajajo tudi druge škodljive delce.
Od leta 2019 je bilo v Evropi zabeleženo 18-odstotno povečanje dušikovih oksidov in 25-odstotno povečanje delcev PM2,5, ki so povezani z boleznimi dihal in pljučnim rakom.
Barcelona se je lani uvrstila na mesto najbolj onesnaženega pristanišča v Evropi glede onesnaženosti zraka, povezane s križarjenjem. V mesto je prispelo 805 ladij za križarjenje, iz katerih se je izkrcalo več kot dva milijona potnikov.
Te ladje so v zrak izpustile trikrat več onesnaženosti kot vsi avtomobili v mestu skupaj. Za Barcelono so sledile Civitavecchia pri Rimu, Pirej v Atenah, Palma Mallorca v Španiji in Lizbona na Portugalskem. Zaradi onesnaževanja s potniškimi ladjami niso trpela le sredozemska mesta.
Hamburg se je s 17. mesta povzpel na šesto najbolj onesnaženo pristanišče v letu 2022, Southampton v Združenem kraljestvu pa na sedmo mesto. Vendar pa je tudi nekaj pozitivnih novic. V Benetkah, ki so bile prej najbolj onesnaženo pristanišče za križarjenja v Evropi, se je po prepovedi velikih ladij za križarjenje leta 2021 onesnaženost znatno zmanjšala. Raven žveplovega oksida se je zmanjšala za 80 %, mesto pa je zdaj na 41. mestu po onesnaženosti.
Organizacija Transport in okolje poziva vlade, naj prednostno obravnavajo prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti zraka, in poudarja, da je treba ukrepati. Organizacija predlaga uvedbo omejitev za večja plovila in prepoved delovanja motorjev ladij v pristanišču.
Dijkstra poudarja, da so Benetke pokazale učinkovite ukrepe proti onesnaževanju s potniškimi ladjami, in poudarja, da prepovedi niso edina rešitev. Pristanišča lahko znatno zmanjšajo onesnaževanje, če od ladij zahtevajo, da se priključijo na vire električne energije, namesto da se zanašajo na svoje motorje, in če spodbujajo uporabo goriv z ničelnimi emisijami.
Poročilo podjetjem tudi svetuje, naj prenehajo vlagati v plovila na utekočinjeni zemeljski plin in se osredotočijo na tehnologije brez emisij, kot so vodikove gorivne celice, baterije in vetrna energija.