Evropska komisija do leta 2030 zahteva elektrifikacijo pristanišč
Pristanišča v Evropski uniji morajo do konca desetletja zgraditi infrastrukturo, ki bo zasidranim ladjam omogočala uporabo električne energije namesto goriva, ki močno onesnažuje okolje, je določila Evropska komisija. Ta ukrep naj bi bistveno prispeval k zmanjšanju onesnaževanja zraka, ki ga povzroča ladijski promet. Ukrep pa hkrati prinaša tudi številne izzive, zlasti v Grčiji in Italiji, kjer pristaniške oblasti skrbijo oskrbovalne zmogljivosti.
Veliko onesnaženega zraka
Nevladna organizacija Transport & Environment (T&E) je razkrila, da največje onesnaženje zraka v Barceloni povzročajo ladje, sledijo pa pristanišča v Civitavecchii, Palma de Mallorci, Pireju in Lizboni. Ladijsko gorivo oddaja škodljive snovi, kot so žveplov dioksid, dušikovi oksidi in ogljikovi plini, kar močno presega evropske standarde za avtomobile. “Odvisno od cilja ladje in veljavnih predpisov je lahko vsebnost žvepla v ladijskem gorivu do šestkrat višja od evropskega standarda za avtomobile,” poudarja T&E.
Izzivi elektrifikacije
Elektrifikacija pristanišč se sooča z več izzivi, vključno z visokimi stroški in šibkim povpraševanjem. Constance Dijkstra iz T&E pojasnjuje, da obveznost priključitve ladij na električno omrežje začne veljati šele leta 2030. Našteto trenutno pomeni, da ladje pogosto še vedno uporabljajo cenejša, a bolj onesnažujoča goriva. “Umazana goriva so cenejša možnost,” opozarja Dijkstra.
Število potnikov na križarkah nenehno raste, kar povečuje pritisk na gospodarstvo in infrastrukturo pristanišč. Razvoj elektrifikacije je zato kljub okoljskim koristim počasen in drag. “Razvoj infrastrukture je zaviralo šibko povpraševanje,” pojasnjuje Dijkstra in dodaja, da velja tudi obratno.
Razvoj in kapacitete pristanišč
Lizbona načrtuje, da bo do leta 2029 omogočila hkratno priključitev treh križark na omrežje v okviru 27 milijonov evrov vrednega projekta, ki bo pristanišče povezal s 4,4 kilometra oddaljeno elektrarno. Portugalska proizvede približno tri četrtine električne energije iz obnovljivih virov, njihov delež v proizvodnji pa še naprej raste. Zamenjava ladijskega goriva z elektriko med sidranjem bi zmanjšala toplogredne pline na območju lizbonskega pristanišča za 77 odstotkov, poudarjajo na ministrstvu.
Barcelona, ki beleži največji obisk ladij za križarjenje, namerava do leta 2026 zagotoviti elektriko na enem od sedmih pristaniških terminalov. Do leta 2030 se bodo lahko zasidrane ladje priključile na elektriko na vseh terminalih. Palma de Mallorca že oskrbuje trajekte z elektriko, do leta 2030 pa bo to omogočila tudi ladjam za križarjenje.
V Civitavecchii in Pireju so veliko bolj previdni. Pristaniške oblasti poudarjajo, da proučujejo oziroma načrtujejo pristanišča za križarke, skrbijo pa jih ponudbene zmogljivosti. Zavedajo se, da bodo potrebne velike investicije za izgradnjo ustrezne infrastrukture.
Podjetja iščejo pomoč
Veliki operater križarjenj Carnival namerava do leta 2050 vse ladje opremiti z elektriko, medtem ko skupina Royal Caribbean načrtuje prilagoditev svoje flote do leta 2030. Predsednik lizbonskega pristanišča je povedal, da še niso sprejeli odločitve o tarifah za elektriko, a dodal, da je za ladje za zdaj ceneje, če uporabljajo gorivo.
Vlade morajo pomagati pri tej zeleni preobrazbi, podobno kot pri električnih vozilih, meni združenje potovalnih agencij CLIA. “Vsi si želimo zelene preobrazbe in vsak od nas mora prevzeti svoj del bremena,” je dejal španski direktor združenja Alfredo Serrano in dodal, da so se podjetja zavezala, da bodo do leta 2028 s kopensko elektriko opremila okoli 80 odstotkov ladij za križarjenje.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay