EU v Španiji, Franciji in Italiji odpravila prepoved lova na grlice
Evropska unija je 1. aprila 2025 sprejela odločitev, ki je razburila naravovarstvenike in razveselila lovce: po štirih letih prepovedi lova na grlice v Španiji, Franciji in Italiji je ta zdaj ponovno dovoljen. Grlice, ptice iz družine golobov, ki vsako pomlad priletijo iz podsaharske Afrike v Evropo, so zaščito uživale od leta 2021, kar je pripomoglo k občutnemu povečanju njihove populacije v zahodni Evropi. Kljub temu so voditelji EU sklenili, da je populacija dovolj okrevala, da lahko lovci znova posežejo po puškah.
Prepoved lova, uvedena leta 2021, je prinesla opazne rezultate. V zahodni Evropi, ki vključuje Španijo, Francijo, Portugalsko in severozahodno Italijo, se je število gnezdečih parov grlic povečalo za 40,5 odstotka, kar pomeni 615.000 parov več kot pred štirimi leti, navaja Euronews. Skupna populacija zdaj znaša okoli 2,13 milijona parov. Po mnenju evropskih lovcev to dokazuje, da je vrsta spet primerna za lov, medtem ko naravovarstveniki opozarjajo, da je prav uspeh prepovedi razlog za njeno nadaljevanje. Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) grlice še vedno uvršča med vrste, ki so globalno ogrožene.
Barbara Herrero iz organizacije BirdLife Europe je odločitev EU označila za nepremišljeno: »Grlica je začela okrevati, ker je dobila priložnost. A namesto da bi okrepili zaščito habitatov in nadzor, so vlade pohitele z odpravo prepovedi. To nas vodi nazaj na rob izumrtja.« Naravovarstveniki poudarjajo, da bi morala Evropska komisija vztrajati pri moratoriju.
Koliko grlic bo padlo pod streli?
Delovna skupina EU za obnovo ptic je določila, da je »trajnostna« raven odstrela 1,5 odstotka zahodne populacije, kar znaša približno 132.000 grlic letno. Največji delež je pripadel Španiji, kjer bo dovoljeno odstreliti 106.920 ptic, sledita Francija z 10.560 in Italija s 924 grlicami. Odločitev temelji na treh pogojih: dvoletnem povečanju populacije, izboljšanem preživetju in vzpostavitvi zanesljivih regulativnih sistemov. Proti kvoti sta glasovali le Estonija in BirdLife.
Grlice v Evropo priletijo po dveh poteh: zahodni, ki zajema omenjene države, in srednjevzhodni, ki vključuje države, kot so Grčija, Malta in Romunija, kjer nadzor nad lovom ostaja šibek. Tam se nezakonit lov nadaljuje, kar dodatno ogroža vrsto.
Kulturni in ekonomski pomen lova
Lovci so odločitev pozdravili z navdušenjem. Massimo Buconi, predsednik italijanske lovske zveze, je za Guardian poudaril kulturni vidik: »V Venetu lov na grlice odpira sezono, to je kot prvi dan nogometnega prvenstva. Seveda jih jemo – lov je tu vedno povezan s kulinariko.« Podobno Alejandro Martínez iz španske lovske zveze meni, da lov spodbuja razvoj podeželja: »Uporaba vrst, kot je grlica, ohranja podeželsko gospodarstvo živo.«
Medtem ko se na celini lovci pripravljajo na sezono, so grlice v Združenem kraljestvu v kritičnem položaju. Njihova populacija je v 30 letih upadla za 98 odstotkov, lani pa je štela le okoli 2000 ptic. Vzrok je izguba habitatov zaradi intenzivnega kmetijstva, ki je zdesetkalo visoke žive meje in divja semena, ključna za prehrano in gnezdenje. Projekt Operacija Turtle Dove sicer pomaga kmetom ustvarjati boljše pogoje za ptice, a njihov uspeh je odvisen tudi od varnega prehoda čez Evropo. Slabo poletno vreme leta 2024 je populacijo dodatno zmanjšalo za 15 odstotkov.
Odprava prepovedi lova v EU odpira vprašanja o prihodnosti te vrste, ki jo opevajo zaradi njene zvestobe – grlice se parijo za vse življenje. Naravovarstveniki svarijo, da bi nenadzorovan lov in šibka zaščita lahko populacijo znova pahnila v upad. »Grlica ni varna. Brez močnih ukrepov tvegamo nov padec,« zaključuje BirdLife.