EU v iskanju zakonodaje proti spletnemu nasilju
Zaradi vpliva družbenih medijev in pametnih telefonov je postalo ustrahovanje v šolah vse bolj razširjeno. Če je bilo prej omejeno na šolske prostore, se zdaj širi v življenja številnih otrok tudi po tem, ko zapustijo šolske prostore. Zakonodaja težko sledi novodobnim grožnjam.
Srce parajoči primeri najstnikov, ki so žrtve vztrajnega ustrahovanja, se pogosto znajdejo na naslovnicah časopisov. Maja 2023 si je trinajstletna francoska deklica Lindsay tragično vzela življenje, potem ko je več mesecev trpela fizično in psihično nasilje v šoli in na spletu.
Podobna usoda je doletela tudi Nicole Fox, irsko najstnico, ki je bila takrat stara komaj enaindvajset let.
Od takrat se Nicoleina mati Jackie Fox aktivno zavzema za to, da bi bilo spletno ustrahovanje priznano kot kaznivo dejanje.
Zakon Coco’s Law, poimenovan po njeni pokojni hčerki, je bil na Irskem uveden leta 2021. Po sodelovanju v razpravah z nekaterimi evropskimi zakonodajalci je Jackie Fox izrazila optimizem glede njegove morebitne uveljavitve v drugih regijah.
Ni zakonodaje, za obravnavanje spletnega nasilja
Trenutno ni na voljo celovite zakonodaje EU, ki bi posebej obravnavala spletno nasilje. Nasprotno, obstoječe evropske direktive nimajo pravne izvršljivosti, države članice pa imajo pri njihovem izvajanju diskrecijsko pravico.
Hčerka Jackie Fox, ljubkovalno imenovana Coco, se je pred samomorom leta 2018 proti spletnemu nasilju žal počutila nemočno. Razlog za to je bil, da ni bilo pravnih ukrepov, ki bi jih prisilili k odgovornosti.
Jackie Fox upa, da bo zakon Coco na Irskem in v Evropi rešil življenja in pomagal osamljenim žrtvam, ki se spopadajo s samopoškodovanjem in nimajo podpore.
Podobni zakoni obstajajo tudi v drugih državah, na primer v Franciji, kjer je spletno ustrahovanje zakonsko kaznivo od leta 2014. Platforme družbenih medijev imajo pravne obveznosti in se morajo ustrezno odzvati na prijave ustrahovanja.
Evropska zakonodaja zahteva dokaze o kibernetskem ustrahovanju pred sprejetjem pravnih ukrepov ali odstranitvijo žaljivih objav v družabnih medijih. Tudi po tragični smrti 13-letnega francoskega najstnika so se na spletu še naprej objavljali sovražni komentarji.
Ustvarjen je bil račun na Instagramu z imenom “lindsay_est_enfin_morte” (v angleščini “Finally, Lindsay’s died”), ki pa je bil medtem deaktiviran. Lindsayina družina se je odločila, da bo vložila obtožnico proti družbama Facebook in Instagram ter ju označila za odgovorna za to, da pred samomorom njune hčerke in po njem nista poskrbeli za umirjanje škodljivih vsebin.
Meta je v pisni izjavi Lindsayini družini izrazila sožalje. Potrdila je svojo zavezanost k takojšnjemu ukrepanju proti vsebinam in računom, ki kršijo pravila, ko jih odkrijejo. Ta situacija med organizacijami vzbuja zaskrbljenost glede tega, ali mora biti ustrahovanje aktivno v teku, preden se sprejmejo preventivni ukrepi.
Justine Atlan, direktorica francoskega združenja za boj proti ustrahovanju e-enfance, meni, da so platforme družbenih medijev sposobne proaktivno ukrepati, še preden uporabniki prijavijo problematične objave.
Meta spreminja algoritme
Algoritmi so namenjeni zagotavljanju posebne vsebine na podlagi uporabnikovih preferenc, zlasti v komercialne namene.
V izjavi Atlana je navedeno, da bi se lahko platformam naložila večja pravna odgovornost glede na njihovo zmožnost manipuliranja z vsebino, zlasti ko gre za usmerjanje znane škodljive vsebine.
Platforme so že uvedle nekatere tehnologije za usmerjanje vsebin, ki so jih uporabniki predhodno prijavili in izbrisali.
Meta na svoji strani, namenjeni preprečevanju ustrahovanja, pojasnjuje uporabo preventivnih tehnologij primerjanja fotografij.
V primerih, ko se prijavljena slika poskuša ponovno deliti, Meta uporabnika obvesti, da krši njena pravila, prepreči ponovno deljenje in lahko onemogoči račun.