EU uvaja carine na ruska gnojila: Kmetijski sektor v skrbeh
Evropska komisija je predlagala uvedbo dodatnih carin na uvoz ruskih in beloruskih kmetijskih proizvodov, kar vključuje tudi gnojila, ki predstavljajo pomemben delež uvoza v EU. Predlog, ki so ga članice konec prejšnjega tedna že sprejele, odpira razpravo o ravnovesju med geopolitičnimi cilji in stabilnostjo evropskega kmetijstva. Rusija namreč zagotavlja kar 25 odstotkov gnojil, ki jih EU uvozi. Slednje pa sproža vprašanja o posledicah za prehransko varnost in konkurenčnost kmetov.
Kmetijska skupnost EU, ki jo zastopa organizacija Copa-Cogeca, izraža resne pomisleke. Dominique Dejonckheere, svetovalec za energetsko politiko pri organizaciji, opozarja, da je industrija močno odvisna od ruskih gnojil, navaja Euronews. Čeprav EU že uvaža iz drugih držav, bo povečano povpraševanje prineslo logistične izzive in višje stroške. “To bo sprožilo kmetijsko inflacijo, znižalo dohodke kmetov in zmanjšalo njihovo konkurenčnost,” poudarja Dejonckheere. Po podatkih Komisije naj bi se carine v treh letih postopoma zvišale s sedanjih 40–45 evrov na tono na 315–430 evrov. Za kmetije, kjer gnojila predstavljajo 10 odstotkov variabilnih stroškov – pri pridelavi žit in oljnic celo 30 odstotkov –, to pomeni občuten finančni pritisk.
Iskanje ravnovesja med interesi
Evropska poslanka Inese Vaidere (EPP), poročevalka o predlogu v Evropskem parlamentu, priznava, da gre za kompleksen izziv. “Predlog je uravnotežen, a nikoli ne bo zadovoljil vseh stoodstotno,” pravi. Kljub temu poudarja strateški vidik: Rusija s poceni gnojili, proizvedenimi iz domačega plina, krepi svoj vpliv na evropskem trgu in financira vojaške aktivnosti. “Kupovanje teh gnojil ni sprejemljivo, saj s tem podpiramo ruski vojni stroj,” dodaja Vaidere in meni, da bi morali ukrep uvesti že pred tremi leti.
Komisija vidi v carinah priložnost za okrepitev evropske proizvodnje gnojil, ki je zaradi energetske krize in sankcij proti Rusiji v zadnjih letih trpela. Proizvodnja dušikovih gnojil je odvisna od zemeljskega plina, katerega cena je v Evropi narasla. “Zmogljivosti imamo, a ključno vprašanje je cena,” opozarja Dejonckheere. Industrija potrebuje dostopna gnojila, a visoki stroški energije to otežujejo. Komisija zato predlaga diverzifikacijo uvoza iz drugih držav. “Imamo partnerje po svetu, ki lahko zapolnijo vrzel, ne da bi to resneje ogrozilo kmetijsko proizvodnjo,” zatrjuje Vaidere.
Države članice EU, z izjemo Madžarske, načeloma podpirajo predlog, a pogrešajo podrobno študijo vpliva. Zato zahtevajo redno spremljanje učinkov ukrepa. Evropski parlament bo tematiko uradno obravnaval v začetku aprila, nato pa bo sledilo usklajevanje z državami članicami za končno besedilo.
Portal24; Foto: Pexels