EU: Spor o sredstvih za reševanje izzivov, ki jih povzročajo migracije
V državah članicah EU potekajo intenzivne razprave o dodelitvi znatnih sredstev. Ti skladi so namenjeni reševanju vse večjih izzivov, ki jih povzročajo migracije. Število prošenj za azil narašča, na evropskih mejah pa nastajajo ozka grla.
Visoki nemški uradnik je izjavil, da namerava Nemčija “oživiti” odnose EU s Turčijo. Spomnili so na prejšnje razmere, ko se je blok soočal s podobnimi stopnjami migracij. Leta 2016 je EU predlagala, da bi Turčiji ponudila znatno finančno podporo v zameno za sprejem številnih sirskih beguncev, ki bežijo pred državljansko vojno. Trenutno si prizadeva za odobritev novega finančnega svežnja v višini 10,5 milijarde evrov. Ta sveženj ni namenjen le Turčiji, temveč tudi državam, kot sta Libija in Tunizija. Cilj je podpreti te države pri preprečevanju nedovoljenega vstopa v EU.
Razprava o tej zadevi je postala osrednja točka vrha voditeljev EU, ki poteka v Bruslju. Države, ki sodelujejo na vrhu, so v sporu. Spor se vrti okoli vključitve denarne zahteve v končne sklepe. To informacijo je potrdilo pet diplomatov in uradnikov iz štirih držav.
Trenutni notranji boj poudarja pomemben vpliv migracij na politično agendo. Cilj organizatorjev vrha je bil kar najbolj zmanjšati sporne razprave o migracijah. Namesto tega so se želeli osredotočiti na teme, kot so Rusija, Kitajska in gospodarska varnost. Zaradi nedavnih incidentov, kot je brodolom ladje migrantov v bližini Grčije, in naraščajočega števila prihodov je to sporno vprašanje težko prezreti. Vse težje se je izogniti obravnavi tega vprašanja.
Nasprotovanje Madžarske in Poljske
Pričakuje se, da bosta Madžarska in Poljska na vrhu izrazili svoje nasprotovanje nedavnemu sporazumu EU o migracijah. Ta sporazum je sprožil polemike, zlasti med tema dvema državama. Verjetno bosta izkoristili priložnost, da izrazita svoje pomisleke in nasprotovanja. Poleg tega se države, kot je Danska, še vedno zavzemajo za še strožje besedilo v sporazumu. Zato bo spopad o migracijah verjetno sovpadel s proračunskim sporom v četrtek.
Osnutek sklepov za vrh iz srede zvečer je vseboval dve posredni omembi novo dodeljenih sredstev za migracije. Ta sredstva so sestavljena iz 10,5 milijarde evrov in dodatnih dveh milijard evrov. Namenjena so “upravljanju migracij” znotraj notranjih meja EU.
Vendar pa ostaja negotovo, ali bo to posebno besedilo ostalo nespremenjeno do petka.
Nemčija, ki je znana po svoji vplivni vlogi, dejavno sodeluje v razpravi in predstavlja argumente za obe perspektivi.
Berlin si prizadeva za ponovno vzpostavitev odnosov med EU in Turčijo. Cilj je obravnavati več prosilcev za azil in zmanjšati število nedovoljenih prehodov meje. V zameno si nemška vlada prizadeva za izboljšanje trgovinskih povezav med EU in Turčijo.
Vendar pa po drugi strani Berlin odločno nasprotuje izrecni vključitvi finančnih vprašanj v zaključne izjave vrha. Njihova utemeljitev izhaja iz zaznanih nevarnosti, ki jih trenutno predstavlja dodelitev znatnih sredstev. Ta previdni pristop je posledica zaskrbljenosti zaradi morebitnega vpliva na prihodnja pogajanja o povečanju proračuna za 66 milijard evrov. Nemčija se zavzema za temeljite razprave, ki bi zajele celoten sveženj, in ne za predhodno odobritev posameznih elementov.
Osnutek sklepov vrha je v sredo zvečer še vedno vseboval posredno potrditev finančnega vidika.
Dokument se sklicuje na “mehanizme financiranja”. Za te mehanizme je namenjenih 10,5 milijarde evrov. Njihov namen je obravnavati “zunanje vidike migracij”. S temi sredstvi bi podprli države, kot so Turčija, Libija in Tunizija. Skozi te države pogosto potujejo migranti na poti v Evropo.
Finančna pomoč za ukrajinske begunce
Prav tako je posredno omenjena dodelitev 2 milijard EUR za upravljanje notranjih migracij v Evropski uniji. V besedilu je poudarjen pomen podpore razseljenim osebam, zlasti tistim iz Ukrajine. Poziva k ustrezni in prožni finančni pomoči državam članicam, ki nosijo največje breme v smislu zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih stroškov beguncev. Poenostavljeno povedano, to pomeni večjo finančno zavezanost državam, ki gostijo večino ukrajinskih beguncev, kot sta Poljska in Nemčija.
Na nedavnem srečanju veleposlanikov EU so nemški uradniki pozvali svoje kolege, naj zmanjšajo ali odpravijo te določbe. Zadevne določbe se nanašajo na prej omenjene določbe. Nemški uradniki so izrazili željo po spremembi teh določb. Pet diplomatov in uradnikov, ki so delili te informacije, ter drugi omenjeni uradniki zaradi zaščite njihove anonimnosti ne morejo biti imenovani. Niso pooblaščeni za javno razpravo o tekočih pogajanjih.
Do srede zvečer ta poziv ni bil uspešen. Nemški kancler Olaf Scholz bo o tej zadevi morda razpravljal s svojimi kolegi med četrtkovimi pogovori. Morda bo to vprašanje tudi osebno obravnaval in ga upošteval.
Nemška perspektiva je osredotočena na eno glavno idejo. Menijo, da vključitev podatkov pomeni, da voditelji EU podpirajo celoten proračunski sveženj. Ta sveženj je pred kratkim zahtevala Evropska komisija. Po navedbah dveh uradnikov naj bi do te potrditve prišlo pred kakršnimi koli vsebinskimi razpravami o tej zadevi.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen pa naj bi predstavila kratek povzetek svojega 66 milijard evrov vrednega proračunskega predloga. Predstavitev bo potekala na četrtkovem srečanju voditeljev EU. Zato se pričakuje, da bo po navedbah uradnikov prišlo do začetnega razmisleka o finančnih vidikih.
Načrti von der Leyenove naj bi naleteli na nasprotovanje več držav. Predvsem “varčne” države, vključno z Avstrijo, Dansko, Nizozemsko in Švedsko.
Previdnost do predloga Von der Leyen
V sredo je na informativnem sestanku za novinarje v Berlinu tudi visok nemški uradnik izrazil previdnost v zvezi s predlogom von der Leyen. Pri tem je izpostavil ključno vprašanje: Ali je ocena stanja, ki jo je podala Komisija, prepričljiv argument? Vendar identitete uradnika zaradi organizacijskih pravil brifinga ni mogoče razkriti.
Hkrati je visoki nemški uradnik poudaril, da si Berlin želi obnoviti sodelovanje Evropske unije s Turčijo. Uradnik je izjavil, da je ponovna izvolitev turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana priložnost za EU. Ta priložnost omogoča celovito ponovno oceno njenih vezi s Turčijo, je izrazil uradnik.
Poudarili so, da se je treba osredotočiti na odnose med EU in Turčijo. Njihov cilj je oživiti te odnose, če bodo vse strani pripravljene sodelovati. Priporočamo, da Evropska komisija in vodja zunanje politike EU Josep Borrell predstavita predloge v prihodnji jeseni.”
Eden od možnih predlogov bi lahko vključeval posodobitev trgovinskih predpisov EU v zvezi s Turčijo. Pomanjkanje napredka pri posodobitvi carinske unije med EU in Turčijo je zahtevno vprašanje. Razprave med Brusljem in Ankaro v zadnjih letih niso prinesle pozitivnih rezultatov.
Kancler Scholz in predsednik Erdogan sta se v sredo pogovarjala po telefonu. Pogovarjala sta se o krepitvi sodelovanja in izmenjavah na področju sodelovanja. To informacijo je potrdil Steffen Hebestreit, Scholzov tiskovni predstavnik.
Napredek v odnosih med EU in Turčijo je odvisen od doseganja soglasja med državami članicami EU. Dve državi, Grčija in Ciper, sta zaradi napetih odnosov s Turčijo še vedno v težavah. Glede napredka je grški diplomat potrdil, da so dosegli dogovor. Dogovorili so se, da bodo vključili odstavek, ki bo posebej obravnaval Turčijo in prihodnje odnose.
V skladu z najnovejšim osnutkom sklepov iz srede zvečer naj bi Borrell in Komisija pripravila poročilo o odnosih med EU in Turčijo. Cilj je strateško napredovanje in sprejetje naprednega pristopa pri napredovanju.