EU proti Rusiji uvedla nove sankcije, usmerjene tudi na kitajska podjetja
Evropska unija bo uvedla nov krog sankcij proti Rusiji, pri čemer so se prvič osredotočili tudi na kitajska podjetja, ki so osumljena, da so Kremlju pomagala priti do prepovedanih predmetov. Sankcije so posebej usmerjene v boj proti izogibanju in preganjanju podjetij po vsem svetu, ki naj bi Rusiji zagotavljala napredno tehnologijo in vojaško blago, proizvedeno v EU, še posebej pa komponente za brezpilotna letala.
Med tarčami sankcij so bila tudi podjetja iz Turčije in Severne Koreje. Na črni seznam, ki zdaj vsebuje več kot 2000 imen je bilo namreč dodanih 200 oseb in subjektov. Kljub temu nov sveženj ne zajema nobene osebe, ki bi bila povezana s smrtjo Alekseja Navalnega. Prav tako niso bile vključene strožje omejitve glede aluminija, saj je ta tema še vedno predmet razhajanj.
Natančne podrobnosti o sankcijah bodo na voljo po objavi v uradnem listu EU, kar naj bi se zgodilo pozneje ta teden. “Moramo še naprej degradirati Putinov vojni stroj,” je dejala Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije.
Podjetja s sedežem na Kitajskem
Unija je pred tem poskušala kaznovati nekaj podjetij s sedežem na Kitajskem, vendar so pritožbe pekinških uradnikov in zadržki nekaterih držav članic to potezo preprečili. Vse tesnejše vezi med Rusijo in Kitajsko so sčasoma diplomate v Bruslju prisilile, da so idejo poskusili še enkrat.
Trgovina med Rusijo in Kitajsko je leta 2023 po carinskih podatkih kitajske vlade dosegla več kot 240 milijard dolarjev. Novi sveženj sankcij EU, 13. od februarja 2022, cilja tudi na ustanove, ki jih upravlja Rusija in ki prevzgajajo otroke, ki so bili ugrabljeni iz Ukrajine. Domnevne ugrabitve so sprožile nalog za aretacijo predsednika Vladimirja Putina s strani Mednarodnega kazenskega sodišča, ki obtožbo obravnava kot vojni zločin.
Odobritev svežnja je bila namenoma časovno usklajena z drugo obletnico vojne v Ukrajini. Proces je upočasnila Madžarska, ki si prizadeva preprečiti kakršne koli omejitve v zvezi z Rosatomom, ruskim jedrskim monopolistom.
Sankcije so bile odobrene nekaj dni pred drugo obletnico vojne
Kljub nekaj razhajanjem so bile sankcije odobrene tri dni pred simboličnim rokom. Najnovejši sveženj je skoraj v celoti osredotočen na zatiranje izogibanja sankcijam, vsesplošnega pojava, ki ga primerjajo z Whac-A-Mole: takoj ko se zapolni ena vrzel, se pojavi druga.
Kitajska, Združeni arabski emirati, Turčija, Kirgizistan, Kazahstan, Uzbekistan, Srbija in Armenija so bili več mesecev tarča EU pozorosti. Posebni odposlanec David O’Sullivan pa je potoval od države do države, da bi te vlade prepričal, naj naredijo več. “Mislim, da moramo biti realistični,” je decembra za Euronews povedal O’Sullivan. “Vedno bo obstajala določena stopnja izogibanja. Denar je treba zaslužiti.”
EU je lani uvedla orodje za preprečevanje izogibanja, ki bloku omogoča, da omeji določene trgovinske tokove z državami kot celoto, namesto s posameznimi podjetji. Ta instrument velja za zadnjo možnost, njegova aktivacija pa je odvisna od soglasne odobritve držav članic. Slednje pa je vedno težje doseči.
Diplomat, ki je želel ostati anonimen, je dejal, da je postalo “povsem jasno”, da sankcije proti Rusiji niso tako učinkovite, kot je EU prvotno upala. Ruska družba namreč še vedno dobiva, “kar želi”. Nedavna napoved Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je izboljšala obete ruskega gospodarstva zaradi visokih vojaških izdatkov in močne potrošnje.
[Vir; Euronews]; Foto: Portal24 (AI)