EU: Pomanjkanje učiteljev pesti 24 od 27 držav
Začetek šolskega leta v večini držav članic Evropske unije (EU) razkriva vse večjo težavo, s katero se soočajo izobraževalni sistemi po vsej Evropi: pomanjkanje učiteljev. Ta izziv ne vpliva le na kakovost izobraževanja, ampak tudi na možnost zagotavljanja enakopravne in kakovostne izobrazbe za vse učence. Po poročilu Evropske komisije Education and Training Monitor 2023 se s pomanjkanjem učiteljev spopada kar 24 od 27 držav članic EU.
Glavni dejavniki, ki prispevajo k pomanjkanju učiteljev, so nizke plače, velika delovna obremenitev in staranje učiteljske populacije. Učiteljski poklic je v mnogih državah zaradi teh dejavnikov vse manj privlačen, kar vodi do zmanjšanega števila mladih, ki se odločajo za kariero v izobraževanju.
Poleg tega se številne države soočajo s specifičnimi težavami na določenih področjih. Na primer, predmetna področja STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) in predšolska vzgoja so med najbolj prizadetimi zaradi pomanjkanja kvalificiranega osebja. V Nemčiji je sindikat delavcev v izobraževanju in znanosti (GEW) opozoril na nevarnost zniževanja standardov pedagoških kvalifikacij kot odziv na pomanjkanje kadra. Omenjeno pa bi lahko negativno vplivalo na kakovost izobraževanja.
Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ocenjuje, da v slovenskih osnovnih šolah primanjkuje približno 4000 učiteljev. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje te številke sicer ne priznava v celoti. Jasna Rojc z ministrstva pojasnjuje, da gre za pomanjkanje približno 700 polnih delovnih mest učiteljev, kar šole verjetno potrebujejo po manjših deležih.
Posebni primeri pomanjkanja učiteljev
Švedska je ena izmed držav, ki jo je pomanjkanje učiteljev močno prizadelo. Poročila kažejo, da bo do leta 2035 potrebnih kar 153.000 novih kvalificiranih učiteljev, da bi pokrili vse potrebe. Na Portugalskem pa učiteljski sindikat Fenprof ocenjuje, da se bo v naslednjih letih upokojilo med 4700 in 4800 učiteljev, kar predstavlja največjo številko v zadnjih tisoč letih. Država bo do leta 2030 potrebovala več kot 30.000 novih strokovnjakov v izobraževanju.
Na drugi strani pa sta le dve državi poročali, da ne trpita zaradi pomanjkanja učiteljev, in sicer Hrvaška ter Ciper. Podatki iz Grčije ne omogočajo natančne ocene, ali so potrebe po izobraževalnem osebju popolnoma pokrite.
Dodatne obremenitve zaradi vojne v Ukrajini
Situacijo je dodatno zapletlo vključevanje ukrajinskih otrok, ki so bili zaradi vojne prisiljeni zapustiti svojo domovino, v izobraževalne sisteme držav članic EU. Na Poljskem je bilo februarja 2023 v predšolsko izobraževanje vključenih kar 43.800 ukrajinskih otrok. Slednje je še dodatno povečalo obremenitev tamkajšnjega izobraževalnega sistema in povečalo povpraševanje po učiteljskem kadru.
Evropska komisija si prizadeva za reševanje te problematike z različnimi pobudami, kot so spodbujanje mobilnosti učiteljev in nagrajevanje inovativnih pedagoških praks. Številne države so poskušale pritegniti upokojene učitelje nazaj v poklic in zapolniti vrzeli z začasno zaposlenimi učitelji.
Kljub tem prizadevanjem pa rešitev na ravni EU ostaja težko dosegljiva. Izobraževalni sistemi se namreč razlikujejo po institucionalnih pravilih in zahtevah za pedagoške kvalifikacije. V nekaterih državah postane posameznik učitelj samodejno po zaključku učiteljskega programa, v drugih pa so potrebni dodatni koraki.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik