EU odobrila nov sveženj sankcij proti Moskvi
Evropska pristanišča utegnejo prepovedati dostop številnim tankerjem, da bi preprečila nezakonito prodajo ruske surove nafte. Zahodne države sumijo, da se s to prodajo financira vojna v Ukrajini. Po intenzivnih pogajanjih so države EU odobrile 11. sveženj sankcij proti Moskvi.
Bruselj namerava odpraviti vrzeli, uvesti sekundarne sankcije in javno izpostaviti kršitelje, namesto da bi uvajal nove omejitve. V besedilu sklepa Sveta je poudarjeno, da so se povečale goljufive prakse plovil, ki prevažajo rusko nafto in naftne derivate, s katerimi se želijo izogniti omejitvam Unije.
Predstavniki oblasti so zaskrbljeni zaradi “flote v senci” starih tankerjev, ki prevažajo rusko nafto. Ti tankerji so bili morda kupljeni po cenah, ki presegajo omejitev skupine G7 60 ameriških dolarjev za sod. Številna plovila, ki so v lasti skrivnostnih navideznih družb, povezanih z Grčijo, onemogočajo navigacijske sisteme, da bi prikrila obiske ruskih pristanišč.
Nekatera celo sprejemajo gorivo z drugih tankerjev na morju, da bi prikrila izvor nafte. Evropska komisija in države članice predlagajo ukrepe, s katerimi bi sumljivim plovilom prepovedali vstop v pristanišča EU, ne glede na njihovo registracijo. Na nekaterih območjih morajo tankerji 48 ur pred prenosom nafte z ladje na ladjo obvestiti pristojne organe.
Povečan prenos med ladjami
Byron McKinney, direktor S&P Global Market Intelligence, je dejal, da paket predstavlja izziv za zagotavljanje skladnosti, vendar je bil nekoliko oslabljen.
Analiza družbe S&P kaže, da je približno 167 tankerjev opravilo prenos med ladjami z ruskimi plovili in nato pristalo v pristanišču EU.
Sprva so Grčija, Ciper in Malta, ki imajo pomembno pomorsko industrijo, izrazili zaskrbljenost zaradi zatiranja. Ti pomisleki lahko izvirajo iz želje po zaščiti njihovih ladjarskih podjetij.
Maria Shagina, višja raziskovalka sankcij na Mednarodnem inštitutu za strateške študije, meni, da je novi sveženj dober, vendar ne prav revolucionaren. Priznava, da lahko EU še bolj škoduje Rusiji, vendar se pri ohranjanju koalicijske enotnosti pojavljajo utrujenost in izzivi. To se kaže v razpravah med Grčijo in Madžarsko o seznamu imen in sramot.
Razdeljeni so med Poljake in Balte (ki želijo popoln embargo) ter Nemčijo, Francijo in drugimi. Slednja skupina je previdna, da bi sankcije bolj škodovale njim kot tarči.
Rusija je v zadnjem času povečala izvoz nafte v Indijo, Kitajsko in Pakistan. EU uvaža gorivo, ki ga te azijske države rafinirajo iz ruske nafte.
Samo aprila se je na primer dobava ruske nafte v New Delhi povečala z 1 milijona na 63 milijonov sodov. Izvoz dizelskega goriva v EU se je povečal za desetkrat, pošiljke letalskega goriva pa za več kot 250 odstotkov.
Ta dogovor ne krši pravil o sankcijah, saj je bil cilj skupine G7 omejiti zaslužek Rusije, ne da bi pri tem destabilizirali svetovne naftne trge.
Pošiljke ruske nafte dosegle najvišjo raven
Mednarodna agencija za energijo je poročala, da so pošiljke surove nafte iz Moskve dosegle najvišjo raven od majske invazije v Ukrajino. Povečale so se za 50.000 sodov na dan, tako da so skupaj dosegle 8,3 milijona sodov. Do tega povečanja je prišlo kljub nadzoru cen.
Analiza trga, ki jo je opravila agencija, kaže, da Rusija morda povečuje količine, da bi nadomestila izgubljene prihodke.
Maximillian Hess, sodelavec Inštituta za raziskovanje zunanje politike, ki pripravlja knjigo o ruskih sankcijah z naslovom “Gospodarska vojna”, meni, da omejitev cen nafte vpliva.
Hess pravi: “Ruska državna zmogljivost in politično gospodarstvo se močno slabšata. Rusija se sooča s težavami in ne more vlagati v svojo prihodnost. Bori se za preživetje.”
Kljub večji proizvodnji nafte so bili prihodki moskovskega zveznega proračuna iz naslova fosilnih goriv maja za približno 36 odstotkov nižji kot leto prej. Takšne razmere državo silijo, da se spopade z naraščajočo vrzeljo, če želi še naprej povečevati sredstva za svoje oborožene sile.