EU: Katera država največ vlaga v umetno inteligenco?
Evropa se pri uveljavljanju umetne inteligence (AI) sooča z več izzivi, vključno z regulativnimi ovirami in pomanjkanjem strokovnjakov, kar zavira njeno hitrejše sprejetje v ključnih sektorjih, kot sta zdravstvo in javna uprava. Evropska unija (EU) se je zavezala k napredku na tem področju, in sicer z 4,4 milijarde evrov pobude za umetno inteligenco, s poudarkom na dveh južnoevropskih državah, ki sta v vodstvu pri teh prizadevanjih.
Kot ključna sila v digitalni domeni, umetna inteligenca oblikuje svetovno gospodarsko krajino in spodbuja inovacije v različnih sektorjih. Industrijske napovedi kažejo, da bi AI do leta 2030 lahko v svetovno gospodarstvo prispevala več kot 11 bilijonov evrov. Poleg tega naj bi tehnologije AI in robotike do leta 2025 sprožile ustvarjanje okoli 60 milijonov novih delovnih mest po svetu, kar še poudarja pomen digitalizacije za gospodarsko rast.
V usklajenem prizadevanju za doseganje globalnih tehnoloških standardov EU krepi digitalno infrastrukturo in zmogljivosti v svojih državah članicah. Velina Lilyanova, raziskovalka pri Službi Evropskega parlamenta za raziskave, je v svoji študiji izpostavila, da je počasno sprejemanje AI v kritičnih sektorjih ena od glavnih slabosti Evrope.
Izzivi
Lilyanova nadalje navaja, da se Evropa sooča s številnimi izzivi, ki ovirajo širšo uporabo AI, vključno z vprašanji zaupanja, pomanjkanjem digitalnih znanj in nizkimi stopnjami digitalizacije podjetij. Poudarila je, da bi morale države članice nasloviti te ovire z regulativnimi reformami, krepitvijo digitalnih veščin in pospeševanjem digitalizacije podjetij.
Evropska komisija si prizadeva za ambiciozne cilje za leto 2030, ki vključujejo, da 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetij v EU doseže vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti in da 75 odstotkov podjetij sprejme tehnologije, kot so računalništvo v oblaku, AI in veliki podatki. Ta cilj si prizadeva zagotoviti, da bo Evropa ostala konkurenčna na globalnem tehnološkem prizorišču in izkoristila potencial, ki ga ponuja umetna inteligenca
Razlike v naložbenih strategijah v umetno inteligenco med državami članicami
Naložbene strategije v umetno inteligenco se med državami članicami EU močno razlikujejo, pri čemer segajo od neposrednega financiranja raziskav in razvoja (R&R) do posredne podpore prek digitalizacije podjetij in javnih storitev. Vodilni načrti vključujejo Španijo in Italijo, ki si prizadevata postati vodilni na področju znanstvene odličnosti in inovacij v umetni inteligenci.
Španski nacionalni načrt za oživitev in odpornost (NRRP) je sredstva za krepitev razvoja AI dodelil posebej, osredotoča pa se na razvoj orodij in aplikacij AI v španskem jeziku, da bi povečal produktivnost v zasebnem sektorju in učinkovitost v javni upravi. Italijanski strateški program za umetno inteligenco (2022–2024) pa si prizadeva spremeniti Italijo v globalno središče za raziskave in inovacije umetne inteligence z izboljšanjem veščin in privabljanjem vodilnih talentov na tem področju.
Danska je medtem izkoristila svoj močan ekosistem R&R ter visoko digitalno intenzivnost med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), da izboljša svojo nacionalno digitalno strategijo, ki vključuje uporabo umetne inteligence za izboljšanje javne uprave.
Kdo je na čelu?
Glede na nedavno študijo Papazoglu et al., iz leta 2023, skupno raziskovalno središče Evropske komisije navaja, da instrument Next Generation EU (NGEU) in njegov sklad za okrevanje in odpornost (RRF) predstavljata 70 odstotka vseh naložb v digitalno preobrazbo. Od 116,8 milijarde evrov, dodeljenih za “Digitalno desetletje”, je 4,376 milijarde evrov namenjenih projektom AI. Razčlenitev po državah razkriva, da je Italija na čelu z načrtovanimi 1,895 milijarde EUR za AI projekte, sledi Španija z 1,2 milijarde evrov. Obe državi skupaj predstavljata 71 odstotka vseh naložb v projekte AI v okviru NGEU RRF.
Danska relativno vodi, saj projektom umetne inteligence namenja 8,7 odstotka svojega proračuna za digitalni RRF, sledita ji Španija s 6,4 odstotka in Irska s 5,2 odstotka. V povprečju evropske države namenjajo skoraj 3 odstotka svojih sredstev za digitalizacijo projektom umetne inteligence, medtem ko Švedska, Nizozemska, Belgija in Avstrija za te namene namenjajo manj kot 1 odstotek svojih proračunov RRF.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik