EU bo uredila delovni status delavcev na digitalnih platformah
Ministri za delo in socialne zadeve držav članic EU so se v Luksemburgu dogovorili o skupnem stališču do predloga direktive, ki bi tistim, ki delajo prek digitalnih delovnih platform, zagotovila zakonit delovni status, ki ustreza njihovim dejanskim delovnim pogojem.
“Ekonomičnost honorarnih zaposlitev nam je prinesla veliko koristi, a to ne sme priti na račun pravic delavcev. Ta sporazum vzpostavlja ravnotežje med zaščito delavcev in zagotavljanjem pravne varnosti za platforme, ki jih zaposlujejo,” je dejala švedska ministrica za delo in enakost spolov Paulina Brandberg.
Več kot 28 milijonov delavcev v EU
Dosežen začasni politični dogovor držav članic bo služil kot pogajalsko izhodišče Sveta EU v pogajanjih z Evropskim parlamentom o končnem besedilu zakona. Po podatkih Komisije prek digitalnih delovnih platform v Uniji dela več kot 28 milijonov ljudi. Leta 2025 naj bi njihovo število doseglo 43 milijonov.
Večina teh ljudi, ki delajo kot dostavljalci hrane, taksisti ali na podobnih delovnih mestih, je samozaposlenih. Ocenjujejo pa, da je 5,5 milijona ljudi napačno razvrščenih kot samozaposleni. Dejansko so zaposleni, saj zanje veljajo enaka pravila in omejitve kot za zaposlene osebe, nimajo pa pravic, ki jih ta status zagotavlja.
Švedsko predsedstvo Sveta EU poudarja, da doseženi dogovor prinaša dve ključni izboljšavi: pomaga pri določanju pravilnega zaposlitvenega statusa oseb, ki delajo za digitalne platforme, in vzpostavlja prva pravila EU o uporabi umetne inteligence na delovnem mestu.
V skladu z doseženim dogovorom bi morale osebe, ki so napačno razvrščene med samozaposlene, a so dejansko zaposlene, imeti enake delavske in socialne pravice kot drugi delavci v skladu z zakonodajo v državah članicah in EU.
Pomanjkanje preglednosti
Da bi te osebe lahko obravnavali kot delavce in ne kot samozaposlene, morajo izpolnjevati tri od sedmih pogojev, predvidenih v predlogu direktive. Ta merila vključujejo omejitev zneska denarja, ki ga lahko prejmejo delavci, omejitve glede njihove zmožnosti zavrnitve dela in pravila, ki urejajo njihov videz in vedenje.
V primerih, ko bi se uporabila ta pravna domneva, bi morale platforme dokazati, da delovno razmerje ne obstaja. Predlog direktive vključuje tudi povečanje preglednosti pri uporabi algoritmov na digitalnih delovnih platformah
Digitalne delovne platforme za upravljanje človeških virov redno uporabljajo algoritmov. Delavci na platformi se zato posledično pogosto soočajo s pomanjkanjem preglednosti glede sprejemanja odločitev in uporabe osebnih podatkov.
Svet želi zagotoviti, da so delavci obveščeni o uporabi avtomatiziranih sistemov za spremljanje in odločanje. Po novih pravilih bo te sisteme nadzorovalo usposobljeno osebje, ki uživa posebno zaščito pred negativno obravnavo. Človeški nadzor je zagotovljen tudi za nekatere pomembne odločitve, kot je začasna ustavitev računa.