Voditelj bosanskih Srbov grozi z odcepitvijo pred glasovanjem ZN o genocidu
Vodja večinsko srbske entitete Bosne in Hercegovine, Milorad Dodik, je dan pred glasovanjem Združenih narodov (ZN) o določitvi vsakoletnega dneva v spomin na genocid nad več kot 8000 Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, ponovno zagrozil z umikom iz te balkanske države. Sorodniki žrtev so glasovanje označili za zgodovinski trenutek, ki bo zagotovil, da smrti ne bo mogoče zanikati ali pozabiti.
Predlagana resolucija ZN, ki sta jo sponzorirala Nemčija in Ruanda, je prejela podporo Bošnjakov, vendar je sprožila proteste in lobistično kampanjo s strani bosanskega Srba Dodika in predsednika Srbije Aleksandra Vučića. Voditelja trdita, da bi resolucija “vse Srbe označila za genocidne”, čeprav osnutek Srbov izrecno ne omenja kot krivce. Srbija in bosanski Srbi zanikajo, da se je v Srebrenici zgodil genocid, čeprav sta to potrdili dve sodišči ZN.
Bosna ima zakon proti zanikanju genocida, ki ga je leta 2021 uvedel nekdanji visoki predstavnik Valentin Inzko. Munira Subašić iz skupine Matere Srebrenice je dejala, da glasovanje “veliko pomeni” za žrtve, resnico in pravico. Dodala je, da bodo “ljudje, ki živijo v laži, potrebovali to resolucijo ZN bolj kot mi.”
Generalna skupščina ZN, ki šteje 193 članic, bo o resoluciji razpravljala v četrtek. Srbija ima podporo svojih zaveznic Rusije in Kitajske, resolucijo pa podpirajo ZDA, Francija, Italija in večina drugih zahodnih držav.
Mirna ločitev
Dodik, predsednik Republike srbske, je na platformi X dejal, da resolucijo ZN državi vsiljujejo podporniki Bošnjakov in jo bodo razdelili. Dejal je, da bi lahko njegova vlada uradno predlagala ločitev v četrtek. “Bosna in Hercegovina je prišla do konca, ali natančneje, do konca so jo pripeljali tisti, ki so vanjo prisegli,” je Dodik dejal v oddaji X. “Vse, kar nam preostane, je, da se vsi skupaj potrudimo biti dobri sosedje in se v miru ločiti.”
Dodik je že večkrat grozil z odcepitvijo večinsko srbske entitete od Bosne in morda združitvijo s sosednjo Srbijo. On in nekateri drugi uradniki bosanskih Srbov so pod sankcijami ZDA, Združenega kraljestva, Nemčije in drugih držav zaradi ogrožanja mirovnega načrta, ki so ga posredovale ZDA in je končal vojno v Bosni v letih 1992–1995.
Umori v Srebrenici so bili vrhunec vojne, ki je nastala po razpadu Jugoslavije. Meddržavno sodišče je leta 2007 ugotovilo, da so dejanja v Srebrenici genocid, kar je vključeno v osnutek resolucije. To je bil prvi genocid v Evropi po holokavstu v drugi svetovni vojni.
Srbski predsednik Vučić in njegova vlada vodita kampanjo v ZN in med državami v razvoju za glasovanje proti resoluciji. Vučić in Dodik trdita, da resolucija odpira možnost plačila vojne odškodnine. Osnutek resolucije “brez zadržkov obsoja vsako zanikanje genocida v Srebrenici kot zgodovinskega dogodka” in “dejanja, ki poveličujejo tiste, ki so jih mednarodna sodišča obsodila za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid, vključno s tistimi, ki so odgovorni za genocid v Srebrenici.”
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Wikimedia/Medija centar Beograd