Dejan Židan v Bruslju: EU z dialogom proti trgovinskim napetostim z ZDA
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve v formatu Trgovina, ki je potekalo v Bruslju. Osrednji temi zasedanja sta bili trgovinski odnosi z Združenimi državami Amerike in krepitev gospodarske varnosti Evropske unije.
Ministri so razpravljali tudi o napredku pri pogajanjih za trgovinske sporazume ter o krepitvi sodelovanja z državami zunaj ZDA, ki spoštujejo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Trgovinski odnosi z ZDA: Strategija potrpežljivosti
Razprava o trgovinskih odnosih z ZDA je bila osrednja točka zasedanja. EU in ZDA ostajata strateški partnerici, a ameriška trgovinska politika pod administracijo Donalda Trumpa je močno usmerjena v protekcionizem.
Po uvedbi 25-odstotnih carinskih dajatev na uvoz jekla, aluminija, avtomobilov in avtomobilskih delov ter dodatne 10-odstotne splošne carinske dajatve na vse izdelke v ZDA so ZDA za 90 dni zamrznile izvajanje recipročnih carinskih dajatev. Za EU je bila določena 20-odstotna recipročna dajatev.
Evropska unija je na te ukrepe odgovorila z dvema sklopoma protiukrepov. »EU je takoj po razglasitvi dodatnih carinskih dajatev na uvoz jekla in aluminija začela ustrezne postopke za odločen in sorazmeren odziv na ukrep ZDA. 14. aprila 2025 je objavila dva sklopa protiukrepov v obliki dodatnih carinskih dajatev na uvoz izbranih izdelkov iz ZDA, in sicer v prvem sklopu ponovno aktiviranje dodatnih carinskih dajatev iz leta 2018 in 2020 (brez viskija) ter v drugem sklopu dodatne 25-odstotne carinske dajatve na razširjen seznam proizvodov,« so sporočili z ministrstva. EU je te protiukrepe začasno zamrznila do 14. julija 2025, da bi omogočila pogajanja z ZDA.
Državni sekretar Židan je podprl strategijo Evropske komisije, ki stavi na dialog in potrpežljivost. »Politika komisije, glede odziva na ameriške carine po korakih, je dobra,« je dejal Židan in dodal, da je enotnost držav članic ključna prednost EU.
Poudaril je tudi potrebo po krepitvi sodelovanja z državami, ki predstavljajo 87 odstotkov svetovne trgovine zunaj ZDA in spoštujejo pravila WTO. Posebej je izpostavil občutljive sektorje, kot je slovenska farmacevtska industrija, ter poudaril, da je treba zaščititi evropska podjetja.
Gospodarska varnost kot prednostna naloga
Ministri so veliko pozornosti namenili tudi gospodarski varnosti, ki je od junija 2023 opredeljena kot ključna prednostna naloga Evropske komisije. Ta tema je tesno povezana z različnimi politikami EU, vključno z zmanjševanjem odvisnosti od posameznih dobaviteljev, diverzifikacijo dobavnih verig in podporo pravilom temelječi mednarodni trgovini.
Od leta 2024 poteka razprava o petih pobudah za krepitev gospodarske varnosti, med drugim o novi uredbi o pregledu tujih naložb, nadzoru izvoza in pregledu izhodnih naložb, zlasti na področju umetne inteligence, kvantnih tehnologij in polprevodnikov.
Komisar Maroš Šefčovič je poudaril, da mora EU razviti močan in skladen instrument za preprečevanje tveganih tujih naložb, ki bi lahko ogrozile javno varnost. Ministri so se strinjali, da je treba poenostaviti zakonodajo in poenotiti pristope držav članic, pri čemer je treba ohraniti ravnotežje med odprtostjo in zaščito.
Židan je izpostavil, da Slovenija podpira širši pogled na gospodarsko varnost, pri čemer so v razprave vključeni tudi drugi resorji, vključno s kabinetom predsednika vlade. »Seveda pa je potrebna tudi enotnost na strani komisije, zlasti, ko gre za poglabljanja enotnega trga in bolj učinkovito regulacijo,« je dodal.
Trgovinski sporazumi za gospodarsko rast
Na delovnem kosilu so ministri pregledali napredek pri pogajanjih za trgovinske sporazume z državami zunaj EU. Trgovina s tretjimi državami ostaja pomemben dejavnik gospodarske rasti in blaginje EU. Nedavno so bila zaključena pogajanja za trgovinski sporazum z državami Mercosur in Mehiko, intenzivirala pa so se pogajanja z Indijo, Indonezijo, Malezijo, Tajsko in Filipini.
Poleg sporazumov o prosti trgovini EU razvija tudi nove oblike sodelovanja, kot so sporazumi o digitalni trgovini, memorandumi o kritičnih surovinah in partnerstva za trajnostne naložbe.
EU se zaveda, da trenutna geopolitična situacija povečuje interes tretjih držav za gospodarsko sodelovanje. Zato si prizadeva za fleksibilnost in iskanje novih načinov za poglabljanje partnerstev, ki bodo krepila konkurenčnost evropskih podjetij.
Židan je poudaril, da je treba pri tem upoštevati potrebe evropskega gospodarstva: »Zaključil je z besedami, da ni pomembno le, kaj potrebuje država, temveč predvsem to, kaj potrebuje gospodarstvo EU.«
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: EU/Gov.si