Davčna revolucija v Švici: Bo 50-odstotni davek na dediščino povzročil selitev premožnih?
V Švici trenutno poteka vroča razprava o predlogu uvedbe visokega davka na dediščino ultrabogatih, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za državo in njeno gospodarstvo. Predlog, ki ga je podmladek Socialnih demokratov (Juso) že podprl s 100.000 zbranimi podpisi za državni referendum, predvideva 50-odstotni davek na dediščine, vredne več kot 50 milijonov švicarskih frankov (približno 53,1 milijona evrov). Takšen davek bi bil prvi te vrste na državni ravni, saj Švica trenutno nima nacionalnega davka na dediščino, le nekateri kantoni imajo določene oblike obdavčitve.
Namen predlaganega davka je zbrati sredstva za financiranje ukrepov za reševanje podnebne krize. Po besedah Mirjam Hostetmann, predsednice Juso, so najbogatejši izkoristili gospodarski sistem, ki je prispeval k podnebni krizi, zato bi morali za boj proti njenim posledicam prispevati več kot ostali člani družbe.
Negativne posledice za gospodarstvo
Vendar pa predlog sproža resne skrbi med multimilijonarji in milijarderji, ki opozarjajo na potencialne negativne posledice za gospodarstvo. Več kot polovica vprašanih lastnikov podjetij, katerih dediči bi lahko bili prizadeti z novim davkom, razmišlja o selitvi v tujino, kar bi lahko privedlo do odhoda premožnih prebivalcev iz države. To bi povzročilo izpad prihodkov, ki bi ga morala država nadomestiti s povišanjem davkov za ostale prebivalce.
Stefan Legge, vodja oddelka za davčno in trgovinsko politiko na Univerzi St. Gallen, opozarja, da je predlagani davek preveč visok in bi lahko pripeljal do tega, da bi morali dediči za plačilo davka prodati premoženje, kar bi lahko ogrozilo delovna mesta, še posebej, če bi premoženje odkupili tuji kupci, ki bi proizvodnjo morda preselili iz drage Švice.
Vlada se je že izrekla proti predlogu, vendar bo o njem še razpravljal parlament, predvidoma pa bodo Švicarji o davku odločali na referendumu čez približno dve leti. Švica ni edina država, ki razmišlja o višji obdavčitvi najbogatejših. Podobni ukrepi se pojavljajo tudi drugod po svetu, na primer v Združenem kraljestvu, Španiji in Braziliji, kjer vlade poskušajo zbrati več sredstev za financiranje javnih storitev in zmanjšanje proračunskih primanjkljajev.
[Vir: Index]; Portal24; Foto: Pixabay