Danska jasno odgovarja Ameriki: Grenlandija ni naprodaj

Danska je danes ostro odgovorila na nedavne izjave ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia in predsednika Donalda Trumpa glede možnosti ameriškega prevzema Grenlandije. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je poudaril, da je grenlandsko ozemlje pod dansko zaščito in da niso pripravljeni razpravljati o kakršnikoli prodaji ali prenosu suverenosti. “Grenlandija ni naprodaj in to mislimo resno,” je bil jasen Rasmussen.

Predsednik ZDA Donald Trump je izrazil željo, da bi Grenlandijo vključil v ameriško ozemlje, pri čemer ni izključil uporabe gospodarskega ali celo vojaškega pritiska na Dansko, da bi dosegla ta cilj. Da gre za resen interes, je v oddaji The Megyn Kelly Show na radiu Sirius XM potrdil tudi državni sekretar Marco Rubio. “To ni šala,” je dejal Rubio in dodal, da gre za ključen nacionalni interes ZDA.

Rubio je izpostavil strateški pomen Grenlandije za ameriške interese v arktični regiji, še posebej v luči naraščajočega vpliva Kitajske in Rusije. “Ne gre zgolj za pridobivanje novega ozemlja, temveč za vprašanje globalne varnosti in nadzora nad Arktiko,” je poudaril Rubio. Na vprašanje, ali bi lahko ZDA v prihodnosti postale lastnice Grenlandije, je odgovoril, da gre za prednostno nalogo administracije, ki jo bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

Danska vztraja pri suverenosti Grenlandije

Danska je hitro in odločno odgovorila na te izjave, poroča Hina. Zunanji minister Rasmussen je bil jasen: “Grenlandija ni na prodaj, njena prihodnost pa je v rokah njenih prebivalcev.” Spomnil je, da ima Grenlandija približno 57.000 prebivalcev, ki si sama ureja notranja vprašanja, medtem ko je Danska odgovorna za obrambo in zunanje zadeve otoka.

Grenlandski premier Mute Egede, ki si prizadeva za večjo avtonomijo in dolgoročno neodvisnost od Danske, je prav tako večkrat poudaril, da prebivalci Grenlandije sami odločajo o svoji prihodnosti. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah večina Grenlandcev sicer podpira manjšo povezanost z Dansko, vendar hkrati zavrača možnost, da bi postali del Združenih držav Amerike.

Arktika kot ključna strateška točka

Rubio je v svojem intervjuju posebej izpostavil pomen Arktike za prihodnost svetovne trgovine in varnosti. Opozoril je, da bi Kitajska lahko okrepila svojo prisotnost na tem območju in da je v interesu ZDA, da nadzorujejo ključne ladijske poti. Ameriška vojska že ima letalsko bazo na Grenlandiji, vendar Rubio ni izključil možnosti širitve ameriške prisotnosti.

Danska vlada priznava strateški pomen Grenlandije in Arktike ter se zaveda interesov ZDA na tem območju. Rasmussen je dejal, da se interesi Danske in Amerike lahko uskladijo v okviru partnerstva, vendar ne na način, ki bi ogrozil suverenost Grenlandije. “Če se bomo o teh vprašanjih lahko vsebinsko pogovarjali, bomo našli rešitev, ki bo v skupnem interesu,” je dodal.

Kljub ameriškim ambicijam Danska ostaja neomajna pri zaščiti grenlandske suverenosti. “Gre za ambicijo, da bi ZDA imele pod nadzorom celoten svet. Toda to se ne bo zgodilo. Potrebno je najti drugačne načine sodelovanja,” je zaključil Rasmussen.

Portal24; Foto: Pixabay/SarahNic