Bruselj poziva k pripravljenosti na krize z 72-urnim kompletom za nujne primere
Evropska komisija je v sredo predstavila novo strategijo za povečanje pripravljenosti Evropske unije na prihodnje krize, ki vključuje poziv državljanom, naj si pripravijo 72-urni komplet za nujne primere. Ta naj vsebuje osnovne potrebščine, kot so hrana, voda, zdravila, kopije pomembnih dokumentov, prenosni radio, svetilka, rezervne baterije, polnilci, gotovina, rezervni ključi, topla oblačila in osnovna orodja. Namen je zagotoviti, da bi bili ljudje v primeru naravnih nesreč, industrijskih incidentov ali zlonamernih napadov samozadostni vsaj tri dni, če bi bili odrezani od osnovne oskrbe.
Strategija, ki jo je predstavila komisarka za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hadja Lahbib, vključuje 30 konkretnih ukrepov, s katerimi želijo države članice okrepiti svojo odpornost. “V EU moramo razmišljati drugače, saj so grožnje drugačne in večje,” je poudarila Lahbibova. Roxana Mînzatu, komisarka za pripravljenost, je dodala, da izkušnje iz pandemije COVID kažejo na pomen skupnega delovanja in solidarnosti znotraj Unije, kar krepi njeno učinkovitost.
Usklajevanje smernic in povečanje zalog
Eden od ciljev strategije je uskladiti priporočila za prebivalstvo po vseh 27 državah članicah. Medtem ko nekatere države, kot je Francija, že imajo podobne smernice, se stopnja pripravljenosti med članicami močno razlikuje, piše Euronews. Visoki uradnik EU, ki je želel ostati anonimen, je dejal, da želijo vsem zagotoviti “priročnik o tem, kaj storiti, ko se oglasijo sirene”. Poleg tega strategija poudarja povečanje zalog ključnih dobrin, kot so zdravila, cepiva, medicinska oprema, kritične surovine in energetska oprema. Bruselj je že predlagal ukrepe za kopičenje teh virov, zdaj pa želi izboljšati njihovo medsebojno povezanost in izmenjavo izkušenj med državami.
Zaloge bi lahko bile fizične, virtualne ali temeljile na sporazumih z zasebnim sektorjem, kar bo predmet nadaljnjih razprav. “Gre za iskanje najboljše konfiguracije, ki bo zagotovila delovanje vitalnih družbenih funkcij v vseh okoliščinah,” je pojasnil drug uradnik.
Pomemben del strategije je tudi izboljšanje sodelovanja med civilnimi in vojaškimi oblastmi. Komisija namerava vzpostaviti okvir z jasnimi vlogami in rednimi vajami za preizkušanje odzivov na krize. Uradniki so kot primere groženj navedli sabotaže, kibernetske napade in dezinformacijske kampanje, pri čemer so omenili nedavne dogodke v Baltskem morju. “Analiziramo, kje so slepe pege in kako bi lahko bili hitrejši ter učinkovitejši,” je dejal eden od uradnikov.
Za podporo strategiji bo EU vzpostavila krizno vozlišče in do konca leta 2026 pripravila prvo oceno tveganj. Proces naj bi bil kompleksen, saj vključuje prispevke držav članic in sektorske analize. Medtem bo Komisija letos uvedla krizno nadzorno ploščo za zgodnja opozorila in zbiranje podatkov. “Ne želimo hiteti in tvegati, da bi kaj spregledali,” je pojasnil uradnik o časovnici.
Strategija odraža prizadevanja EU, da se bolje pripravi na nepredvidljive izzive, pri čemer stavi na sodelovanje, usklajenost in praktične rešitve za državljane in države članice.
Portal24; Foto: Pexels/julia-m-cameron