Boštjan M. Turk: Retorične nevihte – Golobova demagogija ob poplavah
Boštjan M. Turk: Kdo nas v času, ko Slovenijo preplavljajo vode, vodi? Poglejmo si Roberta Goloba in njegovo najbolj znano izjavo na CNN. Kaj je že rekel? Njegov nastop je predstavljal pravo injekcijo kratkočasja; ne zaradi tega, ker bi suvereno in v hipu “zadel žebljico na glavico”, kot so dejali stari Rimljani. Nasprotno, pozornost je zbudil zato, ker je uporabljal orodje neposredne demagogije, instrument, ki ga ni mogel povzeti nikjer drugje kot v retoričnih polizdelkih, kakršni so “odlikovali” javne delavce (politike) nekdanjega totalitarnega sistema. In kakršni so danes žal na sporedu pri veliki večini vseh, ki se na Zahodu poskušajo v javnem nastopanju.
Sloveniji je s sajenjem megle na mednarodnih televizijskih frekvencah napravil slabo uslugo, saj je problem – hote ali nehote, v to ne moremo posegati – oddaljil od praktičnih rešitev. A je govoril jezik, ki je pač “prebujeni eliti”, komponirani v neomarksizmu, všečen.
Ne zato, ker bi premogel kavzalni red, v katerega bi povzel tektoniko besedila, na ta način pa predstavil jasno izražene koncepte, naravnane na konkretne stvari, temveč zato, ker je ves čas “plaval na čistini” in se izgubljal v neslanostih, kakršne so postale prepoznavna lastnost vseh, ki še niso govorili, ob tem, da je bilo že vse povedano. O topli gredi, globalnem segrevanju, tjulnjih, severnih medvedih in njihovih ledenih ploščah; podnebni Greti, ki je leta 2018 napovedala konec sveta čez pet let itd.
Golob je izpolnil pričakovanja
Golob je v tem smislu izpolnil pričakovanja, a kaj ko so takšne igre brez meja s pametjo (in javnim potrpljenjem) že zdavnaj postale mrtev rokav ob živi reki realnih problemov in optimalnih vizij njihovega odpravljanja. Če bi ga kamere CNN s samokolnico in lopato prestregle “na terenu”, na Koroškem ali Štajerskem, bi res zadel “žebljico na glavico”, četudi bi povedal le nekaj vljudnostnih fraz v smislu “dober dan in lepo pozdravljeni”.
A Golobov retorični substrat, ki se napaja ob negativnih zgledih praznega besedičenja v preteklosti (in v pravkaršnjosti, glede na to, kaj na te in podobne teme uprizarjajo zahodni mediji), mu ni dopustil, da bi bil stvaren.
Če nastop pogledamo zelo konkretno, vidimo, da je odžlobodral nekaj nujnih fraz iz repertoarja globalnega segrevanja. Nato ga je voditeljica vprašala, ali bi lahko silovite poplave preprečili. Hkrati je dodala še nekaj o agendah OZN, ki da se pridušajo, kako se Slovenija v energetskem sektorju ne odziva dovolj angažirano na podnebno krizo. Golob ji je hotel kar najbolje ustreči, zato je hitel zagotavljati, kako bomo najkasneje v sedmih letih, ob zaprtju vseh termoelektrarn, prestopili v periodo zlate dobe, to je v čas, ko bo vladala ničelna stopnja neto izpustov. Za finale nastopa je še poudaril, kako nedavne katastrofe v Sloveniji ni mogoče preprečiti na lokalni ravni, ampak je to mogoče storiti le na globalni ravni. Za deželo z dvema milijonoma prebivalcev naj se žrtvuje ves svet.
In kje smo danes?
Golob govori jezik, ki je odvezan od konkretnih nanosnic in je “kar tako”: lahko rečeš vse, poveš še takšno neslanost – in ostaneš živ. V sedmih letih ne bomo zaprli vseh termoelektrarn, ker bi v tem primeru ostali brez – elektrike.
In konkretno? Imamo en primer, ki najglasneje govori proti “ocvirkom” v nastopu premierja na CNN. Zakaj? Vas Luče, ki sedaj preživlja podobno travmo, so poplave v avgustu spravile dobesedno na kolena. Uničenih je bilo ogromno hiš, kar nekaj časa so bili krajani brez tekoče vode, naselje so preplavili odpadki, odneslo pa je tudi cesto. Ni si enostavno predstavljati hujšega scenarija.
A naselje je prišlo na zemljevid sveta (Slovenije) že tri leta prej. To pa je bistveno. Govorimo o tragični zmoti, ki je posledica hipertrofiranega “navijanja” za podnebno neoporečnost, kakršnega si je v svojem nastopu pred ameriško kamero privoščil Robert Golob. In kakršnega danes poganja razviti svet, ko razmišlja o “odrasti”, ne vedoč, kam ga to pelje. Tej utvari so podlegli mnogi, v našem primeru konkretni krajani. Za kaj gre? Luče so namreč leta 2020 postale “Prva slovenska samooskrbna energetska skupnost”. Zaradi projekta Compile je idilična vasica v Savinjski dolini v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samozadostna. Skupaj s partnerjema Elektrom Celje in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je družba Petrol poskrbela za tehnično integracijo omrežja, v tem trenutku pa že celostno upravlja “mikro” energetsko skupnost.
In kako so to dosegli?… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)
Foto: STA