Prevedeno pismo, poslano na sedež Unesca v Parizu.
Svetovna dediščina v Ljubljani, gradnja garaže na Vodnikovem trgu bi ogrozila zaščiteno svetovno dediščino.
Spoštovani!
Izvedeli smo, da Mestna občina Ljubljana pripravlja obsežno študijo, s katero se bo obrnila na vašo institucijo za soglasje za gradnjo velike štirinadstropne garaže pod glavno mestno tržnico na Vodnikovem trgu v Ljubljani, v samem središču srednjeveške in baročne Ljubljane. S študijo hočejo dokazati, da omenjena gradnja ne bo ogrozila Plečnikove tržnice (kolonad) in ostalih zavarovanih spomenikov na tem območju. Glede na argumentacijo v nadaljevanju pričakujemo, da zahtevi Mestne občine Ljubljana (MOL) ne boste ugodili.
Velik del občanov Ljubljane, ki smo združeni v civilni iniciativi (okoli 10.000 oseb), že od leta 2007 ostro nasprotujemo gradnji podzemne garaže na tem prostoru. Izrazito odklonilno se je izjasnila najvišja slovenska znanstvena institucija, Svet Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) za kulturo in identiteto prostora Slovenije; svoje stališče je sprejel leta 2009. Dokument sta podpisala tedanji predsednik SAZU akademik prof. dr. Jože Trontelj, priznani zdravnik, ki je slovel po izostreni etiki, ter akademik arhitekt Marko Mušič, redni član SAZU in Evropske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član srbske, hrvaške in bosansko-hercegovske akademije. Stališča so jasna, da se v območje tržnice ne sme posegati, ampak naj se njene bistvene kvalitete še nadalje skrbno varujejo.
Izrazito odklonilno se je o načrtu MOL izjasnila tudi akademska sfera, med njimi številni strokovnjaki, ki so poznavalci tega prostora in se z njim poklicno ukvarjajo: etnologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in arheologi. Nasprotujejo mu tudi številni arhitekti in urbanisti. Po njihovem mnenju gradnja garaže na tem mestu ni primeren pristop k omejevanju stoječega prometa v ožjem središču mesta in tudi ne edina možna rešitev za posodobitev tržnice in ureditev njene oskrbe.
Obstajajo alternative, kot je projekt garažne hiše v grajskem hribu, ki bi uredil dostopnost brez uničujočega posega v arheološko, etnološko in zgodovinsko najbolj občutljiv predel starega mesta. O zgodovinskem in arheološkem bogastvu, ki leži »in situ« pod Vodnikovem trgom, pričajo številne predhodne raziskave pa so to potrdile. Poleg ostankov mestnih vrat, obzidja, cerkve in samostana so tu še pokopališče in grobnice pomembnih zgodovinskih osebnosti, zaradi česar obstajajo tudi močni pietitetni razlogi za nasprotovanje posegu, ki bi ta kulturno in spominsko bogati prostor z izkopom velike gradbene jame v celoti uničil in nadomestil z garažo za dostavna vozila in avtomobile.
Zaradi slabih izkušenj, geološke sestave tal, podtalnice, zalednih voda in studencev izpod grajskega hriba ter globine predvidene gradnje, ki bi segla pod nivo mestne reke, je projekt predvsem tehnološko izredno zahteven in tvegan in njegove posledice nepredvidljive. Velika previdnost in preventivna zadržanost sta še posebno nujni glede na slabe izkušnje pri nedavnih podobnih posegih v Ljubljani (gradnja večnadstropne podzemne garaže pod bližnjim Kongresnim trgom), ki so kljub opozorilom na eni strani ter študijam, obljubam in garancijam na drugi, povzročili izjemno škodljive in nevarne poškodbe na bližnjih spomenikih.
Negativne posledice so se pokazale tudi pri drugih izkopih gradbenih jam na ožjem območju mesta, tako so med gradnjo Mesarskega mostu nastale razpoke na Plečnikovi tržnici (kolonade) in baročni semeniški stavbi ter razpoke na znamenitih freskah v njej ter v času gradnje mostu pri Cukrarni razpoke na stenah baročne cerkve sv. Petra.
Spomnimo, da je pri gradnji garaže na Kongresnem trgu zaradi nihanja podtalnice utrpela neprecenljivo škodo umetnostno izjemna uršulinska cerkev, ki stoji na pilotih. Tudi semenišče (z dragocenimi baročnimi freskami in knjižnico) stoji na pilotih. Strah nas je pomisliti na katastrofalne posledice in nepopravljivo škodo že samo na semenišču, ki bi nastale v primeru izkopa gradbene jame na Vodnikovem trgu. Kot smo že zapisali, so ogrožene tudi druge dragocene srednjeveške kulturne ostaline (srednjeveško mestno obzidje z barbakanom in križnimi vrati, ostaline frančiškanskega samostana in cerkve Marijinega vnebovzetja).
In ne nazadnje ni mogoče predvideti, kakšno škodo bi utrpele zgodnjenovoveške stavbe na obronku pod grajskim hribom, ne le zaradi vpliva podtalnice, pač pa tudi zaradi drsenja zemlje grajskega hriba. Prav tako ne škode, ki bi jo zaradi presušenja podtalnice utrpele same Plečnikove tržnice (kolonade). Treba je poudariti, da bi predvidena gradnja ogrozila ne samo lokalnega, ampak državnega in, zlasti kar zadeva Plečnikovo arhitekturo, celo svetovnega pomena.
Ob tem velja omeniti tudi dejstvo, da je ob nebrzdani turistifikaciji mesta glavna tržnica še zadnji javni prostor v mestnem središču, ki s svojim programom vzpodbuja in omogoča socialne stike prebivalcev mesta in tako predstavlja enega od redkih izjemno pomembnih, skoraj tradicionalnih razlogov, da mnogi meščani sploh še zaidejo v center mesta. Z nekajletno gradnjo garažne hiše bi se kljub nadomestnim tržnim prostorom v okolici ta tradicija zelo verjetno nepovratno prekinila, s tem pa tudi same Plečnikove tržnice ne bi imele več nobene funkcionalne vloge v izvirni namembnosti, saj so bile postavljene prav za tržno dejavnost (za prodajo bolj občutljivih prehrambnih izdelkov, kot so mesnice, ribarnice, itd.).
Meščani Ljubljane, povezani v civilni iniciativi, se obračamo na vas in vas zaradi navedenih dejstev in okoliščin prosimo, da se s kar največjo skrbjo in odgovornostjo posvetite presoji o tem, ali je takšen drastičen poseg v območje zavarovane Unescove dediščine varen in smiseln. Z vašo odločitvijo, da se v to svetovno dediščino in širše vplivno območje ne sme posegati, bi preprečili, da bi ozki kapitalski interesi uničili ta izjemni prostor etnološke, arheološke in arhitekturne dediščine, ki je posebnost glavnega mesta Slovenije in mu ni najti primerjave v soseščini.
Istočasno vas prosimo – če to dovoljuje postopek –, da lahko komentiramo dokumentacijo, ki vam jo bo posredovala Mestna občina Ljubljana v zvezi z gradnjo garaže. Zaradi transparentnosti se želimo vključiti s svojim mnenjem, saj je Vodnikov trg s tržnico še edini prostor, ki vsebuje srednjeveške ostaline, to je še zadnji in edini prostor v mestnem središču, ki še živi in nepretrgano funkcionira.
Ta mesec se je začel postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja brez ustrezne presoje vplivov na kulturno dediščino (EIA po direktivi EIA EU) po Unescovih merilih za kulturno dediščino. Kakovost dokumentacije ni bila potrjena in investitor še vedno predlaga projekt, ki spreminja obstoječe in zgodovinske vrednosti Plečnikove kulturne dediščine pod Unescovo zaščito v starem mestnem jedru Ljubljane.
Vljudno vas prosimo za vaše posredovanje, da se ohrani Unescova dediščina.
S spoštovanjem,
mag. Marinka Kurilić
za civilno iniciativo Tržnice ne damo