BDP v Sloveniji se povečuje, potrošnja upada
V prvem četrtletju letošnjega leta se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z enakim obdobjem lani občutno povečal, in sicer za 0,7 odstotka. Ta ugoden trend je po navedbah Banke Slovenije dober obet za splošne gospodarske obete za celotno leto 2023.
Zunanje povpraševanje je po osemnajstmesečnem premoru prehitelo domače povpraševanje. Končna potrošnja se je nekoliko zmanjšala v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2022. Najnovejši podatki državnega statističnega urada kažejo na porast izvoza ob hkratnem zmanjšanju uvoza. Pomembno je, da je četrtletna gospodarska rast Slovenije za pol odstotne točke presegla povprečno stopnjo rasti v euroobmočju.
Po izračunih statistikov je domača potrošnja v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani doživela 4,4-odstotni upad. Na to zmanjšanje je pomembno vplivalo zmanjšanje zalog.
Obe glavni komponenti domače potrošnje, in sicer poraba gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva, sta pozitivno prispevali k rasti BDP. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,1 odstotka, kar je manj od prejšnjega četrtletja (2,6 odstotka). Poleg tega je bruto investicije v osnovna sredstva močno naraslo, in sicer za 6,5 odstotka, s čimer je preseglo stopnjo rasti 5,9 odstotka v prejšnjem trimesečju.
Pregled gospodarskega stanja v Sloveniji
Od januarja do marca se je izvoz povečal za 1,9 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 3,8 odstotka. Storitvena bilanca je že četrto četrtletje zapored ohranila pozitiven trend, medtem ko je blagovna bilanca prvič v zadnjih dveh letih dosegla pozitivno stanje. Trgovinski presežek je opazno prispeval k rasti BDP, saj je znašal impresivnih 5,1-odstotne točke in je bil najvišji v zadnjem desetletju. Poleg tega so k bilanci prispevali boljši pogoji menjave, ki so prvič po zadnjem četrtletju leta 2020 imeli pozitiven učinek.
Če primerjamo sedanje obdobje z enakim časovnim okvirom prejšnjega leta, je dodana vrednost izkazala 1,1-odstotno rast. Pri tej rasti je imel pomembno vlogo zlasti gradbeni sektor, sledile pa so mu druge storitvene dejavnosti. Nasprotno pa je skupna uspešnost trgovine, gostinstva in prometa najbolj negativno vplivala na rast dodane vrednosti.
Podatki o zaposlenosti so pokazali skupno 1.080.200 oseb, kar odraža 1,1-odstotno letno rast oziroma 12.100 oseb. Največje število novih delovnih mest sta ustvarila gradbeništvo in predelovalne dejavnosti.
Gospodarska rast v Sloveniji v prvem četrtletju je ostala skromna. Na letni ravni je znašala 0,7 odstotka, na četrtletni ravni pa 0,6 odstotka. Sezonsko prilagojeni podatki so bili upoštevani za primerjave znotraj EU.
Vloga potrošnje in trgovinskega presežka v rasti
Banka Slovenije je priznala, da potrošnja gospodinjstev pomembno vpliva na trenutno gospodarsko rast. To se opazi z večjo porabo netrgovskih storitev in povečanimi gradbenimi prizadevanji. Hkrati je stopnja zaposlenosti ostala zgodovinsko visoka. Banka je poudarila, da je posledica tega močnega domačega povpraševanja vztrajna inflacija.
Poleg tega je k rasti BDP v prvem četrtletju pomembno prispeval trgovinski presežek. Če primerjamo sedanje obdobje z enakim obdobjem lani, se je obseg izvoza povečal za 1,9 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 3,8 odstotka. Banka je pojasnila, da so izvozne dejavnosti v veliki meri odvisne od že obstoječih naročil, kar bi lahko pojasnilo zmanjšanje zalog in uvoza na letni ravni.
Banka Slovenije bo te podatke ustrezno upoštevala pri oblikovanju novih napovedi, ki bodo objavljene sredi junija. V prejšnji napovedi, objavljeni decembra lani, je za tekoče leto predvidela 0,8-odstotno rast obsega BDP, v naslednjem letu pa 2,4 odstotno rast.
Gospodarska rast v Sloveniji izpolnila pričakovanja
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v odgovoru na poročilo statističnega urada navedel, da je gospodarska rast v Sloveniji izpolnila pričakovanja. Umar je izpostavil nekoliko slabše rezultate v izvoznem sektorju, medtem ko je bila rast v domačem sektorju močnejša od pričakovane.
Umar pravi, da rast gospodarske aktivnosti izvira iz domače potrošnje. Posebej izpostavlja porabo gospodinjstev, gradbene investicije ter postopno okrevanje storitvenih sektorjev. Vendar pa izvozni sektor ostaja umirjen.
V primerjavi z enakim obdobjem lani so gospodinjstva izkazala 2,1-odstotno rast potrošnje. Posebej opazna je poraba za tuje turistične storitve. Prav tako se je povečal tudi nakup avtomobilov. Zmanjšali pa so se izdatki za hrano, neživilske izdelke in domače nastanitve. Priliv tujih turistov je povzročil znatno rast storitev, povezanih s turizmom, ki zajemajo gostinstvo, kulturne dejavnosti, šport, zabavo, igre na srečo in organizacijo potovanj.
Investicijska dejavnost je ostala razmeroma visoka, saj se je bruto investicije v osnovna sredstva v prvem četrtletju povečale za 6,5 odstotka. Tudi v gradbenem sektorju se je povečala dejavnost, kar je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povzročilo večjo prodajo arhitekturnih in projektantskih storitev.
Zunanjetrgovinski podatki kažejo na zmanjšanje naložb v opremo in stroje v primerjavi s prejšnjim letom. Bruto investicije so se zmanjšale za 19,9%, predvsem zaradi nepričakovano visokih negativnih prispevkov zalog, ki so predstavljali 6,5 odstotne točke.
Slabša izvozna uspešnost
Uspešnost izvoznega sektorja v gospodarstvu je bila v prvem četrtletju nezadostna, saj sta zanj značilna stagnacija izvoza blaga in počasna predelovalna dejavnost. Predvsem so vsi energetsko intenzivni sektorji v predelovalni industriji doživeli upad, čeprav je proizvodnja motornih vozil po krčenju ostala razmeroma nespremenjena v primerjavi s prejšnjim letom. Na ta opažanja je opozoril Umar.
Nasprotno pa se je bolje odrezala proizvodnja visokotehnoloških panog, saj so nanje manj vplivale negotove gospodarske razmere in šibko tuje povpraševanje. Dejansko je njihova proizvodnja presegla proizvodnjo iz prejšnjega leta.
Skupna rast izvoza blaga in storitev je znašala 1,9 odstotka, medtem ko se je skupni uvoz zmanjšal za 3,8 odstotka. To je pozitivno vplivalo na rast BDP, kar dokazuje prispevek trgovinske bilance v višini 5,1 odstotne točke.
Medtem je državna potrošnja že tretje četrtletje zapored beležila upad, saj se je tokrat skrčila za 1,9 odstotka. Na ta upad je vplivala manjša poraba za blago, storitve in socialne transferje, kar je bilo predvsem posledica manjših izdatkov za obvladovanje epidemije COVID-19.
Kar zadeva gospodarsko klimo v Sloveniji, podatki kažejo na poslabšanje v celotnem letošnjem letu. Kljub temu so razmere še vedno nad ravnjo iz jesenskih mesecev prejšnjega leta, ki so jih zaznamovale velike negotovosti glede oskrbe z energijo.
V prihodnje obstajajo negotovosti, povezane z ohranjanjem visoke ravni osnovne inflacije, saj lahko vpliva na kupno moč gospodinjstev in potencialno vodi v strožjo denarno politiko. Poleg tega so se tveganja v zadnjih mesecih povečala zaradi propada nekaterih tujih bank in zaostrenih pogojev na finančnih trgih. Poleg tega ostaja povečana negotovost glede trajanja in gospodarskih posledic vojne v Ukrajini, kot je opozoril Umar.
Vir Foto: Pexels