Banka Slovenije uvedla strožje zahteve za kreditiranje prebivalstva
Banka Slovenije je sprejela odločitev o uvedbi novih makrobonitetnih omejitev glede kreditiranja prebivalstva, ki so po mnenju nekaterih deležniki nepotrebne in omejujoče. Skladno s sklepom je bankam naloženo, da potrošnikom po plačilu vseh obrokov od kreditnih pogodb vsak mesec pustijo najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače kot razpoložljivi znesek. To je v preteklosti znašalo 816,79 evra, vendar se je po zvišanju minimalne plače dvignilo na 914,55 evra. Za vsakega otroka mora biti ta znesek še dodatno povečan za 248,92 evra.
Prvi mož NLB-ja, Blaž Brodnjak, je izrazil nasprotovanje tem zahtevam, saj meni, da niso potrebne in neustrezne za slovenske banke. Pojasnil je, da slovenske banke svoja presežna sredstva varno vlagajo v državne obveznice. Francoske in nemške banke medtem tvegajo več z vlaganjem kar 80 odstotkov sredstev v bolj tvegane vrednostne papirje. Brodnjak poudarja, da bi se morale uvajati podobne zahteve v vseh državah EU, saj so razlike v naložbenih praksah med bankami prevelike.
Banka Slovenije omejitve utemeljuje z zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), ki jih morajo banke izpolnjevati s izdajo obveznic na mednarodnih trgih. To pa še dodatno zmanjšuje razpoložljivost kapitala za kreditiranje gospodarstva. Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije, opozarja, da če bi banke izkoristile ves svoj kreditni potencial, bi lahko odobrile šest milijard evrov kredita brez dodatnega ukrepanja s strani centralne banke.
Težave bank pri izdaji obveznic
Medtem pa se banke soočajo s težavami pri izdaji obveznic za izpolnjevanje zahtev MREL, kar prinaša visoke stroške, saj so obrestne mere za te obveznice precej visoke. Člani uprav posameznih bank, kot je Matej Falatov iz Nove KBM, izražajo nezadovoljstvo s temi zahtevami. Opozarjajo, da bodo težko zagotavljali potreben kapital, če bodo morali zadolževati po takih cenah.
Viceguverner Banke Slovenije, Primož Dolenc, kljub temu zagotavlja, da je bančni sistem v ugodnem položaju in ni bojazni, da bi se kaj narobe zgodilo. Vendar pa so vsa tveganja v bančnem okolju povišana, zlasti makroekonomska, kreditna in obrestna tveganja. Banka Slovenije je sprejela ukrepe previdnosti, da bi se pripravila na morebitne umiritev gospodarskih gibanj.
Medtem ko se razpravlja o ustreznosti teh ukrepov, so kritike usmerjene v Banko Slovenije, da se ne bi smela zanašati samo na agregatne statistične podatke pri odločanju o ukrepih. Poleg tega se poziva k dialogu med bankami in centralno banko za oblikovanje ukrepov, ki bi bili bolj prijazni do prebivalstva in gospodarstva.