Bančni finančni sistem stabilen, kibernetska tveganja naraščajo
[MMC RTV SLO] – Bančni sektor in širši finančni sistem v Sloveniji ostajata stabilna, saj se splošna raven sistemskih tveganj še naprej znižuje, pri čemer so ta ocenjena kot nizka do zmerna. Poročilo Banke Slovenije o finančni stabilnosti, ki ga pripravljajo dvakrat letno, poudarja, da klasična bančna tveganja ostajajo nizka. Namestnik guvernerja Primož Dolenc je na novinarski konferenci poudaril, da slovenski bančni sistem letos izkazuje še dodatno odpornost na različna tveganja, medtem ko glavni kazalci poslovanja ostajajo pozitivni.
Kljub temu je Dolenc opozoril, da bi lahko nižanje obrestnih mer srednjeročno vplivalo na dobičkonosnost bank. Trenutno pa banke še naprej poslujejo z ugodnimi rezultati, pri čemer so se rekordni dobički iz preteklih let nadaljevali tudi letos. Po mnenju Banke Slovenije bančni sistem ostaja dobro pripravljen z vidika solventnosti in dobičkonosnosti.
Povečana geopolitična in kibernetska tveganja
Medtem ko klasična bančna tveganja ostajajo pod nadzorom, so v zadnjih četrtletjih v ospredju predvsem tveganja iz zunanjega okolja. Ta vključujejo geopolitične napetosti, omejevanje in fragmentacijo svetovne trgovine ter vse večje kibernetsko tveganje. Meta Ahtik, direktorica oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko pri Banki Slovenije, je izpostavila, da večina tveganj za slovenski finančni sistem prihaja iz mednarodnega okolja.
Kibernetska tveganja se intenzivno povečujejo, kar je povezano z globalnim porastom kibernetskih groženj. V prvi polovici leta so bile glavna tarča teh napadov predvsem javne institucije, kar predstavlja resno grožnjo tudi finančnim institucijam. Banka Slovenije ocenjuje, da bo krepitev kibernetskih tveganj v prihodnje še naprej izziv za finančni sektor.
Splošna ekonomska slika v Sloveniji ugodnejša od povprečja
Slovenija se v primerjavi z evrskim območjem sooča z nekoliko ugodnejšo makroekonomsko sliko. Po besedah Mete Ahtik je Slovenija v preteklih četrtletjih beležila višjo gospodarsko rast kot evrsko območje, podobne napovedi pa ostajajo tudi za prihodnje. Inflacija je v Sloveniji v zadnjih mesecih nižja kot v povprečju evroobmočja, kar prispeva k splošni ugodni sliki.
Kljub temu so nekatere gospodarske panoge, kot je predelovalna industrija, nekoliko slabše razpoložene, prav tako pa je upad števila gradbenih dovoljenj vplival na dogajanje na nepremičninskem trgu. Omejena ponudba nepremičnin in naraščajoče cene še naprej ustvarjajo zmerno tveganje na tem področju. Banka Slovenije je ocenila, da se povpraševanje po stanovanjskih posojilih po znižanju obrestnih mer ponovno povečuje, vendar bo ponudba nepremičnin očitno še nekaj časa ostala omejena.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič